Torek, 20. 8. 2019, 18.01
5 let, 2 meseca
Kdo bo sedel na vrhu najdražje zgradbe v Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,07
4
Spletna stran Wikipedia je pred časom objavila lestvico najdražjih svetovnih zgradb. Na njej se je na 26. mesto, med newyorški Yankee Stadium in dubajski nebotičnik Burdž Kalifa, uvrstil 1,41 milijarde evrov vreden šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6). Njegov lastnik, družba Teš, bo v prihodnjih dneh dobil direktorja s polnim mandatom.
To bo po naših informacijah postal Mitja Tašler, dozdajšnji vršilec dolžnosti, ki je vodenje družbe začasno prevzel po odhodu Armana Koritnika. Njegov polni mandat se bo začel septembra.
Tašlerja je Holding Slovenske elektrarne (HSE), edini lastnik Teša, na položaj začasnega prvega moža imenoval konec februarja. Takrat smo na Siol.net razkrili, da so mu pred imenovanjem prilagodili izobrazbene pogoje. Vodenje Teša je namreč lahko prevzel s končanim univerzitetnim študijskim programom prve ali druge bolonjske stopnje, torej nekdanjo šesto stopnjo, medtem ko so njegovi predhodniki morali imeti najmanj drugo bolonjsko stopnjo oziroma nekdanjo sedmo stopnjo izobrazbe.
Teš bodo vodili po načelu štirih oči
V HSE so tedaj pojasnili, da so s to spremembo želeli razširiti potencialni nabor kandidatov za direktorja. A zdaj je še bolj očitno, da so krovni akt prilagodili prav Tašlerju, ki šoštanjske elektrarne po novem ne bo več vodil sam. Po naših informacijah bo namreč imelo novo poslovodstvo dva člana - ob Tašlerju še Viktorja Vračarja, ki bo hkrati obdržal položaj člana uprave HSE.
Stojan Nikolić bo še utrdil svojo moč v upravi HSE.
Za zdaj ni uradno znano, zakaj so se v HSE odločiti razširiti poslovodstvo Teša, ki je lani ustvaril 58 milijonov evrov izgube, v zadnjih mesecih pa intenzivno preučuje možnost sosežiga odpadkov. Po nekaterih informacijah naj bi to zahtevali v Slovenskem državnem holdingu (SDH), krovnem upravljavcu državnega premoženja, kjer naj bi si želeli večjega nadzora HSE nad poslovanjem družbe, ki ima 440 milijonov evrov posojil za Teš 6 zavarovanih s poroštvi države.
A pri tem ne gre prezreti, da bo Vračarjev polovični delovni čas v Šoštanju zelo verjetno še utrdil moč generalnega direktorja Stojana Nikolića v upravi HSE, v kateri od julija sedi še Mirko Marinčič. Tašler je sicer po Urošu Rotniku, Simonu Totu, Francu Roscu, Petru Dermolu, Matjažu Eberlincu in Armanu Koritniku že sedmi direktor Teša v zadnjem desetletju.
Kdo bo novi direktor Premogovnika Velenje?
Novega predsednika uprave bo dobil tudi Premogovnik Velenje. Dozdajšnji prvi mož Ludvik Golob po petih letih zapušča svoj položaj – uradno po lastni volji, neuradno pa ne uživa več zaupanja HSE. Tudi zaradi nekaterih očitkov o domnevno spornih poslih, med katerimi je recimo nabava jeklenega ločnega podporja za jamske rove, ki ga premogovnik še iz časa Milana Medveda kupuje prek češkega posrednika Ekon.
Dosedanji prvi mož Premogovnika Velenje Ludvik Golob po petih letih zapušča svoj položaj.
Na razpis za Golobovega naslednika in člana uprave se je prijavilo skoraj deset kandidatov. Med njimi po naših informacijah najbolje kaže Marku Mavcu, nekdanjemu dolgoletnemu direktorju Inštituta za ekološke raziskave Erico, ki je bil pred leti v lasti premogovnika in Teša, leta 2017 pa ga je kupila švedska družba Eurofins. Po zamenjavi lastništva so se v Ericu začela odpuščanja, zaradi katerih so zaposleni maja lani stavkali. Erico je sicer vrsto let za Teš in premogovnik opravljal okoljske meritve. Položaj članice uprave bo ohranila Mojca Letnik, ki jo je v družbo pripeljal Nikolić.
Prijavo na razpis naj bi oddal tudi Drago Potočnik, nekdanji direktor družbe PV Invest, ki je bil eden ključnih članov kroga nekdanjega predsednika uprave premogovnika Milana Medveda. Potočnik je zdaj v premogovniku vodja tehničnega področja. Med mogočimi kandidati se je v zadnjih tednih omenjal tudi Vladimir Malenković, nekdanji član uprave premogovnika in leta 2010 svetovalec tedanjega generalnega direktorja HSE Boruta Meha.
Izpadi proizvodnje klestijo rezultate
Novega prvega moža premogovnika čaka težko delo. Čeprav je Ludvik Golob za Siol.net presodil, da "je v svojem mandatu uspešno in strokovno sledil poslovnim načrtom in zastavljenim ciljem", je premogovnik, ki se je v letih 2014 in 2015 pred bankrotom in zaprtjem reševal s prisilno poravnavo, ponovno zašel v velike težave.
Zaradi nepredvidenih dogodkov, številnih zastojev in neizdelanih prog je izpadlo za mesec dni proizvodnje, kar se je odrazilo tudi na poslovanju. Izkopali so bistveno manj premoga od načrtov, namesto 3,6 le 3,2 milijona ton. Prihodki so bili nižji za pet odstotkov in so znašali 113 milijonov evrov, družba pa je ustvarila skoraj štiri milijone evrov čistega izgube.
Težave pri proizvodnji so se nadaljevale tudi v začetku letošnjega leta, vendar so v zadnjih mesecih nadoknadili izgubljeno in do maja že presegli načrtovani odkop premoga.
Premogovnik bi zaprli do leta 2040
Kljub temu imajo v Premogovniku Velenje še večje težave z racionalizacijo poslovanja in znižanjem stroškov. Stroški blaga, materiala in storitev so se namreč v lanskem letu povečali za šest odstotkov, na skoraj 49 milijonov evrov. Stroški dela pa so bili višji za dva odstotka in so znašali 51,7 milijona evrov. Glede na to, da je družba ustvarila nižje prihodke, je denarni tok iz poslovanja (EBITDA) strmoglavil za tretjino, na 11 milijonov evrov.
V Premogovniku Velenje zato poleg prodaje poslovno nepotrebnega premoženja iščejo možnosti za dolgoročno zniževanje stroškov dela. Eden od ukrepov je intenzivno upokojevanje rudarjev. Že lani novembra je uprava zaposlenim sporočila, da jih "je v tem trenutku približno 200 preveč", prav tako pa ni izključila možnosti zniževanja plač.
Negotova je tudi dolgoročna usoda Premogovnika Velenje. Medtem ko se koncesija za pridobivanje premoga izteče januarja 2022, v HSE že nekaj časa preučujejo različne alternative zapiranja, pri čemer se zdaj kot letnica prenehanja delovanja omenja 2040.
4