Torek, 30. 8. 2016, 11.51
7 let, 1 mesec
Kako vemo, ali nam sogovornik na sestanku zaupa
Če se med pogajanjem oziroma sestankom naš sogovornik odmakne od mize, lahko to pomeni, da mu nekaj ni pogodu. Ko se bo spet primaknil nazaj, bomo vedeli, da smo se dotaknili tematik, ki so mu všeč, razlaga strokovnjak za komunikacijo in osebnostni razvoj Edvard Kadič.
Koliko si lahko z govorico telesa pomagamo pri uspehu na poslovnem sestanku ali na razgovoru za službo?
Če upoštevamo, da neverbalna komunikacija predstavlja okoli 70–80 odstotkov komunikacije, kadar se s sogovornikom srečamo v živo, je razbiranje teh signalov ključnega pomena. Predvsem zato, da prepoznamo, v kakšnem tonu poteka pogovor, ali nam je poslovni partner naklonjen ali ne, v katero smer naj nadaljujemo pogovor … Pod črto lahko rečemo, da je prepoznavanje neverbalnih signalov ključno za vsakega dobrega menedžerja in podjetnika, za vsakogar, ki nastopa v poslovnih pogovorih oziroma pogajanjih.
Se da to govorico telesa naučiti?
"Govorica telesa izdaja naša čustva."
Zagotovo se jo da naučiti. Poznamo celotno kategorijo ljudi, ki živijo od tega, da so se dobro naučili govorice telesa – to so igralci. Je pa res, da se da naučiti tudi razbiranja naučenih signalov, tako da je izobraževanje na tem področju danes skoraj nujno, glede na to, da so vložki običajno kar precej veliki. To je ključna kompetenca pri razvoju vsakega posameznika.
Če že želimo odigrati nekaj, moramo biti res suvereni in znati dobro igrati. Govorica telesa izdaja naša čustva. Če nimamo popolnega nadzora, kar pa izjemno težko dosežemo, je lahko to dvorezen meč.
Kakšni so znaki, iz katerih lahko razberemo, ali nam sogovornik zaupa ali ne?
Če smo za pogajalsko mizo, je eden od signalov, na katerega moramo biti pozorni, zagotovo odmikanje od mize ali primikanje k mizi: odmikamo se od stvari, ki nam niso všeč, približujemo se k stvarem, ki so nam všeč.
Če se pogovarjamo in se je sogovornik naenkrat odmaknil od mize, pomeni, da se je spremenilo njegovo občutje, če pa gremo še korak dlje in špekuliramo, to lahko pomeni, da se odmika od stvari, ki mu niso všeč. Potem moramo spremljati, kdaj se bo ponovno primaknil k mizi, da vidimo, kako se je temperatura pogovora spremenila in kdaj smo se dotaknili tematik, ki so sogovorniku všeč.
Naslednja malenkost so različne ovire na mizi: med sogovornikoma, med katerima je komunikacija odkrita in teče dobro, običajno ni posebnih ovir, kot so vaze, skodelice, bloki, svinčniki. Tam, kjer ljudje čutijo potrebo po umiku v zasebni prostor, pa se zagradijo z na primer torbo, mapo in drugimi stvarmi.
"Med sogovornikoma, kjer je komunikacija odkrita in teče dobro, običajno ni posebnih ovir na mizi, kot so vaze, skodelice, bloki, svinčniki. Kadar ljudje čutijo potrebo po umiku v zasebni prostor, pa se zagradijo."
Na kateri del telesa sogovornika moramo biti pozorni?
V vsakem primeru je treba opazovati celotno telo. Včasih pa to ni tako preprosto, še posebej če ljudje sedijo, takrat smo omejeni na opazovanje zgornjega dela telesa, na trup, roke, glavo, obraz. Vendar pa z malo vaje lahko dobimo občutek, kako se telo giblje tudi pod mizo.
Noge so relativno malo izrazni del telesa, imajo pa značilnost, da izražajo zelo temeljne vidike našega polja: želimo oditi, želimo sedeti, želimo končati sestanek, se počutimo prestrašeni, pogumni, kot da nadzorujemo situacijo ali ne …
So Slovenci bolj zadržani kot Španci in Italijani, pri katerih so geste veliko bolj opazne?
"Če upoštevamo, da neverbalna komunikacija predstavlja okoli 70–80 odstotkov komunikacije, kadar se s sogovornikom srečamo v živo, je razbiranje teh signalov ključnega pomena."
V splošnem smo Slovenci nekoliko bolj zadržani, kar pa s stališča govorice telesa ne pomeni posebne ovire ali težave. Pomeni predvsem to, da moramo biti pozorni na manjše gibe.
Če se na primer Italijan nekoliko bolj izraža z rokami, z njimi krili, se objema, je pri nas to enako, le nekoliko bolj zadržani smo. Nekatere geste so na primer pri Italijanih nekoliko pretirane, iz tega pa bi lahko delali napačne sklepe. Izrazno gledano so geste enake, vendar so pri mediteranskih narodih nekoliko bolj široke, pri skandinavskih pa nekoliko bolj ozke.
Pri tem pa je treba opozoriti na določene običaje, kot je na primer objemanje, nekaj razlike je pri pozdravljanju. Če smo v Sloveniji nekoliko bolj togi in zadržani pri pozdravljanju, pri Italijanih in Špancih lahko pričakujemo več navidezne topline, v globini pa ni neke razlike.
"V poslovnem svetu je v prostem času, ko gremo na kavo ali pijačo in smo se že nekajkrat srečali, v mediteranskem okolju objem nekoliko bolj običajen kot v severnoevropskem delu."
Kako pa je z dotikanjem na sestankih?
Če govorimo o poslovnem svetu, je dotikanje omejeno na poslovne običaje. Pri poslovnih stikih v prostem času, ko gremo na kavo ali pijačo in smo se z osebo že nekajkrat srečali, je objem v mediteranskem okolju nekoliko bolj običajen kot v severnoevropskem delu.
Pomembno pa je, kje se to zgodi. Če se v našem okolju srečamo z japonskim poslovnežem, se rokujemo. Če se z njim srečamo na Japonskem, se načeloma ne rokujemo, razen če nam on ponudi roko, kar je znak, da je razgledan.
V poslovnem svetu razlike med moškim in žensko ni, tudi pri nacionalnosti ni neke razlike. S poglabljanjem stikov pa se hitro najdejo vidiki, kjer lahko prehitro delamo določene sklepe. Ljudje iz južnejših držav si pri kakšnih stvareh vzamejo več časa, pri severnjakih pa so stvari bolj neposredne.
Iščete poslovno priložnost? Vas zanimajo investicije, organizirano mreženje, inovacije, pravni nasveti?
20. oktobra bo v prestolnici ponovno največja poslovna in mreženjska NetPRO konferenca. Izkoristite znižano ceno za zgodnje prijave in si rezervirajte svoj sedež že danes.