Nedelja, 8. 3. 2020, 4.00
4 leta, 1 mesec
Posel v času virusa: Počivalšek že v ponedeljek s prvimi kriznimi ukrepi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,89
25
Slovensko gospodarstvo je zelo neodporno na zunanje dejavnike, vpliv koronavirusa pa je vse večji. Kako velik bo padec in kako dolgo bo vse skupaj trajalo, je težko predvideti. Kaj mora kljub temu narediti Slovenija?
Že tako upočasnjeno globalno in slovensko gospodarsko rast bo dodatno zavrla škoda, ki jo povzroča širjenje koronavirusa. Močno so in še bodo prizadeti zlasti turizem, dobavne verige, proizvodnja, storitve … Države iščejo rešitve za zajezitev epidemije in vzpostavljajo mehanizme, s katerimi bi preprečili preveliko gospodarsko škodo.
Zaskrbljenost izražajo tudi mednarodne finančne institucije, ki so zaradi grožnje koronavirusa že znižale napovedi gospodarske rasti. Mednarodni denarni sklad (IMF) je tako za letos napovedano 3,3-odstotno rast BDP že znižal na 2,9 odstotka. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pa z 2,9 na 2,4 odstotka. A ta ocena temelji na trenutnih razmerah glede širjenja virusa in kratkoročnih pričakovanjih. Če bo izbruh trajal dlje, bi se rast lahko upočasnila na 1,5 odstotka, opozarja OECD.
Borze zaradi nepredvidljivih posledic v rdečem
"To je za borzne vlagatelje vprašanje za milijon dolarjev," morebitna predvidevanja gospodarskih gibanj v primeru pesimističnega oziroma dolgotrajnega scenarija širjenja koronavirusa ocenjuje ekonomist Matej Lahovnik.
Razpoloženje na najpomembnejših svetovnih borzah se trenutno nagiba k večji korekciji tečajev navzdol, kar je posledica negotovosti. V zadnjem februarskem tednu so borzni tečaji v povprečju izgubili deset odstotkov, podoben padec so zabeležili v preteklem tednu. Na drugi strani pa se krepi zaupanje v zlato, cene so najvišje po letu 2013.
"Ekonomski inštituti bodo tudi po optimističnem scenariju v naslednjih tednih verjetno popravljali napovedi gospodarskih rasti navzdol. To pomeni, da bo vsaka napoved povzročala dodatno volatilnost trgov, tako navzgor kot navzdol. Odvisno od poročil infektologov oziroma posledic širjenja virusa," napoveduje Lahovnik, ki pričakuje negativno korekcijo kapitalskih trgov od 20 do 25 odstotkov. Nadaljnje gibanje pa bo odvisno od tega, kako trajne bodo posledice širitve koronavirusa na gospodarstvo.
Recesija ni verjetna
Lahovnik kot največjo skrb izpostavlja trajnejše motnje v dobavnih verigah. To bi močno prizadelo predelovalne dejavnosti in avtomobilsko industrijo, od katere je odvisno slovensko gospodarstvo, je prepričan. Zaradi izpada dobave sestavnih delov je delo pretekli teden že omejil Revoz, pa tudi nekateri drugi proizvajalci.
Novomeški Revoz je moral zaradi neredne dobave sestavnih delov, ki je delno posledica izbruha koronavirusa na Kitajskem, v torek in sredo začasno zaustaviti proizvodnjo.
Trajnejše motnje dobave bi po Lahovnikovih besedah lahko povzročile podoben učinek, kot smo mu bili priča v času zadnje gospodarske krize leta 2008.
"Razlika je v tem, da morebitna zdajšnja kriza ni strukturne narave, temveč je povezana z zunanjim dejavnikom. A trenutna korekcija borznih trgov kaže, da bi koronavirus morda lahko razgalil tudi kakšne druge strukturne dejavnike. Če bi se to zgodilo, bi lahko prišlo do nove globalne recesije, sicer ne," opozarja nekdanji gospodarski minister.
Kitajska in ZDA so se odzvale takoj, EU še ne
Kaj se bo do konca leta dogajalo v globalnem gospodarstvu, prav zaradi nepredvidljivosti virusa ni mogoče napovedati. Za izognitev recesiji govori dejstvo, da je Kitajski uspelo omejiti učinke virusa na gospodarstvo in se nemudoma odzvati z monetarnimi in fiskalnimi ukrepi. Prav tako je ZDA napovedala znižanje obrestnih mer, hkrati pa bo ameriški predsednik Donald Trump z ekonomskimi ukrepi poskrbel, da se ZDA v volilnem letu izognejo recesiji.
"Morda ima še največ težav evroobmočje, ker so obrestne mere rekordno nizke oziroma negativne. V teh pogojih ta ne more monetarno ukrepati, temveč ima na voljo le fiskalne oziroma javnofinančne ukrepe. Če bi se kriza nadaljevala, bodo morali tako v Bruslju kot v Sloveniji razmisliti o rahljanju fiskalnih pravil," je prepričan Lahovnik. Dodaja, da se Bruselj trenutno bolj osredotoča na omejevanje širjenja virusa kot pa na spodbujanje gospodarske rasti.
Matej Lahovnik kot največjo skrb izpostavlja trajnejše motnje v dobavnih verigah. To bi močno prizadelo predelovalne dejavnosti in avtomobilsko industrijo, od katere je odvisno slovensko gospodarstvo.
Slovenski gospodarstveniki čakajo na vladne ukrepe
Na to vlado opozarjajo tudi slovenski gospodarstveniki. Pozivajo jih, da gospodarstvo potrebuje jasno usmeritev, kako se soočati s trenutnimi razmerami in kako ravnati v naslednjih tednih in mesecih. Med možnimi ukrepi izpostavljajo ukrep čakanja na delo, delo na domu ter finančno podporo za začasno premostitev likvidnostnih težav. Z gospodarskega ministrstva so nam sporočili, da bodo v ponedeljek definirali prve konkretne ukrepe za pomoč gospodarstvu.
Lahovnik podpira ministra Zdravka Počivalška, ki napoveduje pomoč podjetjem pri subvencioniranju čakanja na domu. Takšen ukrep je veljal že v času zadnje krize. Lahovnik kot ključen ukrep še izpostavlja rebalans proračuna in dvig povprečnin občinam. "Mati vseh ukrepov bo rebalans proračuna, kjer se bodo morala prerazporediti sredstva na postavke, s katerimi bo država delovala proticiklično. Vzporedno bodo občine z dvigom povprečnin lahko izvedle projekte, s katerimi lahko črpajo sredstva iz evropskih strukturnih skladov in ohranjajo gospodarsko aktivnost," pojasnjuje. Poudarja, da bodo morali ključno vlogo v Janševi vladi z roko v roki odigrati finančni minister, gospodarski minister in minister za delo.
Lahovnik še sklene, da se bo Slovenija v primeru umiritve razmer do poletja zelo hitro vrnila na pot zdajšnje gospodarske rasti. Borzni korekciji bi sledilo obdobje trajne gospodarske rasti.
Če pa se bodo posledice širitve koronavirusa zavlekle do konca leta, pa bi lahko Nemčija zašla v recesijo, z njo pa tudi Slovenija. Velike posledice bi utrpela tudi turistična panoga, saj poletne sezone ne bi bilo mogoče več nadomestiti.
25