Pravni nasvet
Nedelja, 7. 1. 2024, 21.52
2 meseca, 2 tedna
Pravni nasvet
Kako "neboleče" urediti že dolgo neurejene evidence o lastništvu parcel?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,37
Pozdravljeni, zanima me, kako najbolj "neboleče" urediti lastništvo parcel, ki v zemljiški knjigi niso urejene. Po dedku smo namreč podedovali kmetijo, nato pa smo po pregledu zapuščine ugotovili, da je za več parcel v zemljiški knjigi napisan nek drug lastnik, ki je pokojni že vsaj 50 let.
Gre za to, da je dedek kakšno zemljišče kupil, nato pa se to ni vpisalo v zemljiško knjigo (to se ve samo ustno, dejanske pogodbe so se izgubile). Ali pa se v okviru zapuščine postopki niso izpeljali do konca (lastnik je formalno prapraded). Vsekakor pa ta zemljišča nesporno uporabljamo in smo kot družina posestniki že več desetletij (vsaj 40 let). Tudi sosedje nam priznavajo "lastništvo", skratka zaenkrat nihče ne nasprotuje, da ta zemljišča niso v lasti naše družine. Vendar pa bi radi to uredili tudi formalno. Dosedanji nasveti so šli v smeri, da je treba opraviti postopke v okviru dedovanja in se potem dogovoriti z dediči. Toda to bi verjetno trajalo zelo dolgo časa, dedičev bi bilo verjetno tudi veliko in ni nujno, da bi nam ti potem priznali lastništvo brezplačno. Po drugi strani obstaja institut priposestvovanja, ki bi ga lahko sprožili. A to se naredi s tožbo proti dejanskemu lastniku. Ki pa je mrtev že več desetletij. Koga torej tožiti? Kakšna je pri tem vloga sodišč in konec koncev države, da evidence uredi? Takih primerov je namreč po našem vedenju veliko. Že tudi zgolj v naši vasi. Hvala za odgovor, Kristjan Š.
Pravnik na dlani odgovarja:
Vaše vprašanje terja več odgovorov, ki jih bomo poizkusili strniti v krajši prispevek. Zadeva je sicer zelo zapletena in bo njeno reševanje trajalo precej časa.
Najbolj smotrno bi bilo od sodišča zahtevati dodatni sklep ali sklepe o dedovanju po prapradedu. Seveda bo to dedovanje dodatno uvedeno za vse dediče, če se bo sodišče želelo s tem ukvarjati in vam predloga ne bo zavrglo.
Lastninsko pravico določa in opredeljuje stvarnopravni zakonikod 37. člena dalje. 39. člen določa, da se lastninska pravica pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa.
Tudi mi vam svetujemo, da ponovno vzpostavite dedni postopek po prapradedu. Postopek pa se seveda lahko zaplete zaradi oddaljenosti smrti prapradedka, saj se bodo upoštevali vsi dediči po njem in tudi dediči po njih samih. Kar naenkrat boste lahko imeli opravka z več deset dediči, kar bo povzročilo veliko zmedo. Pa vendar je to edini pravi način vzpostavitve lastninske pravice z dedovanjem.
Svetujemo vam, da najprej naredite raziskavo, kdo je dedič in pridobite njihove podatke ter naslove. Potem je ena od možnosti, da vsi podpišejo dedne izjave v vašo korist, ki jih potem s predlogom vložite na sodišče za dodatni dedni sklep. Na podlagi takega sklepa boste potem postali edini lastnik parcel, za katere še nimate vpisane lastninske pravice. Sam postopek pa je zapleten in dolgotrajen, saj boste moral pridobiti izjave prav vseh dedičev.
Institut priposestvovanja v predmetni zadevi po našem mnenju ni dobra rešitev. V nepravdnem postopku ugotavljanja priposestvovanja bo namreč moralo sodišče vabiti prav vse zainteresirane osebe, ki pa so prav tako dediči po pradedu. Če bi vložili tožbo proti osebi, ki je vpisana v zemljiško knjigo, a je ta oseba že pokojna, bo prišlo do velikega tehničnega zapleta. Vsekakor pa bi morali kot nasprotnega udeleženca imenovati tistega, ki je vpisan kot lastnik, ne glede na dejstvo, da je že pokojni.
Vsekakor boste potrebovali pravno pomoč in vam svetujemo, da poiščete odvetnika ali drugo osebo, ki je specialist na področju urejanja lastnine v takih zadevah.
