Sobota, 2. 10. 2021, 22.08
2 leti, 6 mesecev
Kako je Ehrana postala Glovo: "Te priložnosti nismo želeli izpustiti"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,55
6
Slovensko dostavno podjetje Ehrana je letos prevzel Glovo, mednarodna platforma za dostavo izdelkov na dom. "Poleg hrane bomo dostavljali tudi vse ostalo, predvsem iz trgovin, ponujali bomo hitre kurirske storitve, lahko vam denimo dostavimo tudi ključe, ki ste jih pozabili doma," napoveduje Borut Markelj, soustanovitelj Ehrane, zdaj pa generalni direktor Glova v Sloveniji.
Kako se je začela pot Ehrane?
Ehrana je nastala kot študentski projekt, ki smo ga zasnovali z Jernejem in Žigo zasnovali, ko smo bili študenti na fakulteti za elektrotehniko ter fakultete za računalništvo. Ideja se je rodila med Erasmus izmenjavo v Münchnu, v Sloveniji v tistem času take storitve še ni bilo in namesto da bi iskali poletno študentsko delo, smo si rekli, poskusimo narediti to.
To sprva niti ni bila podjetniška ideja, temveč nekakšen tehnološki izziv – omogočiti storitev slovenskim uporabnikom z IT-rešitvijo, ki jo znamo narediti.
Sprva je bila Ehrana platforma, na kateri smo združevali ponudnike, ki so sami izvajali dostavo hrane. Platforma je posredovala naročilo hrane restavraciji, ta pa je nato izvedla vse preostalo.
Ehrano je Borut Markelj s še dvema kolegoma zagnal leta 2010, leta 2017 so vzpostavili lastno dostavno floto.
Leta 2017 smo vzpostavili lastno dostavno floto in razširili svoj poslovni model. S tem smo lahko stopili do recimo McDonald'sa ali pa Hood Burgerja in rekli – mi bomo dostavljali za vas, vi pa se še naprej osredotočajte na svoj primaren posel, torej pripravo hrane. To je bil nedvomno ključen moment, da smo lahko pozneje sploh ohranili konkurenčnost.
“mi bomo dostavljali za vas, vi pa se še naprej fokusirajte na vaš primaren posel, torej pripravo hrane”.
V drugi polovici leta 2019 je na slovenski trg prišel Wolt, vaš neposredni konkurent. Kako je to vplivalo na Ehrano?
Zanimivo je zdaj gledati nazaj na tisti čas. To je bilo zelo intenzivno obdobje, prišel je mednarodni konkurent, nato se je zgodila še epidemija koronavirusa.
Takrat je bilo nemogoče oceniti, ali bo to na nas vplivalo pozitivno ali negativno, zdaj pa lahko rečem, da je bil vpliv pozitiven. Trg se je namreč veliko hitreje razvijal z dvema igralcema, ki sta oba investirala v promocijo te storitve, mislim pa tudi, da smo bili prav zaradi tega pozneje bolj zanimivi za prevzem in ne nazadnje dosegli večjo evaluacijo, kot bi jo sicer.
Ko smo izvedeli, da v Slovenijo prihaja mednarodni konkurent, smo se seveda skušali prilagoditi, kolikor je mogoče, toda šlo je za boj Davida proti Goljatu, našega finančnega oziroma investicijskega zaledja preprosto ni bilo mogoče primerjati z njihovim. Tudi sicer so se v tistem času po Evropi začele konsolidacije ponudnikov tovrstnih storitev in mislim, da prostora za majhne igralce ni več.
O vstopu tujega konkurenta na slovenski trg dostave hrane: "Šlo je za boj Davida proti Goljatu."
Kako ste prišli v stik z Glovom?
Z več ustanovitelji podjetij iz te panoge, večinoma mladimi ljudmi, in z njihovimi direktorji za širitev sem bil prek LinkedIna povezan že prej, pogosto smo si izmenjevali informacije. Pri Glovu so se nato odločili okrepiti svojo prisotnost na Balkanu in prevzem eHrane jim je omogočil lažji vstop na trg, pozneje so od podjetja Delivery Hero prevzeli še šest balkanskih trgov.
Za nas kot podjetnike je bila to priložnost, ki je nismo želeli izpustiti, prišla pa je tudi v ravno pravem trenutku, ker smo v letu 2020 zabeležili kar trikratno rast in smo bili zato v boljšem pogajalskem izhodišču.
Se je bilo težko odločiti za prodajo podjetja, ki ste ga ustvarili praktično iz ničesar?
Prodajni posrednik nam je dejal, da imaš lahko po prodaji podjetja takoj "seller's remorse", da torej takoj obžaluješ prodajo. Sam tega za zdaj še nimam in mislim, da gre za zelo dober razplet celotne zgodbe.
Zdaj bo lahko ta naša ideja še hitreje rasla in čez deset let, ko bo povsem običajno, da vse naročamo prek tovrstnih platform, bom lahko pogledal nazaj in rekel – no, na tem področju pa smo bili pionirji.
"Še vedno beležimo visoko rast, naročil je v letošnjem septembru nekajkrat več kot v lanskem. Kljub temu, da so bile epidemiološke omejitve lani strožje kot letos, rast ne pojenja."
Epidemija koronavirusa vam je, kot ste dejali, prinesla izredno rast. Vam je s tem povzročila tudi preglavice?
Predvsem se je pokazalo, kako tvegano je lahko podjetništvo. Vedno se lahko pojavi nek zunanji dejavnik, na katerega nihče nima vpliva. Mi smo se k sreči znašli na pozitivni strani, ker smo zaradi tega močno zrasli, po drugi strani pa tudi hitra rast ni povsem dobrodošla. Rast naročil je bila takšna, da nismo mogli slediti povpraševanju, pojavljale so se tudi težave s sistemom.
Se je navada naročanja hrane domov v takšnem obsegu obdržala tudi zdaj, ko so gostinski lokali že nekaj mesecev spet odprti?
Da, in to me je presenetilo. Še vedno beležimo visoko rast, naročil je v letošnjem septembru nekajkrat več kot v lanskem. Kljub temu, da so bile epidemiološke omejitve lani strožje kot letos, rast ne pojenja.
Mislim, da slovenski trg glede teh vrst storitev do zdaj še ni bil toliko razvit. Nekaj je prinesla korona, zdaj pa bodo k rasti prispevali tudi prilagojeni poslovni modeli, kot ga ima Glovo.
Kakšne spremembe za uporabnike v primerjavi z Ehrano prinaša Glovo?
Glavna sprememba je nedvomno sprememba koncepta iz aplikacije za dostavo hrane v aplikacijo, ki ponuja veliko več kategorij. Poleg hrane bomo dostavljali tudi vse ostalo, predvsem iz trgovin, ponujali bomo hitre kurirske storitve, lahko vam denimo dostavimo tudi ključe, ki ste jih pozabili doma.
Pred 14 dnevi smo zagnali sodelovanje s supermarketi Tuš, iz katerih dostavljamo v Ljubljani, Mariboru in Celju. Pri tem je naš cilj, da postavimo izbor kakšnih 2000 izdelkov, ki jih lahko uporabniku dostavimo v približno pol ure.
Glovo trenutno deluje v 28 slovenskih mestih, ponekod z lastno dostavno floto, ponekod kot platforma za druge ponudnike dostave.
Ta koncept, ki je v tujini že zaživel, se bo tudi v Sloveniji gotovo hitro prijel. Primer: doma pripravljate palačinke, pa ugotovite, da vam je zmanjkalo jajc ali pa namaza. Morali bi torej v trgovino, lahko pa preprosto na telefonu odprete Glovo in to naročite. Sčasoma bomo z rastjo te storitve lahko zagotovili, da bo naš kurir vedno nekje blizu trgovine in boste izdelek domov dobili hitreje, kot pa če bi se tja odpravili sami.
Imate rešitev tudi za nedelje, ko so trgovine zaprte?
No, zagotovo takrat ne moremo dostavljati iz supermarketov, morda pa bomo lahko to rešili z manjšimi družinskimi trgovinami, ki smejo obratovati, ali pa z bencinskimi servisi, ki ponujajo osnovne potrebščine.
Kaj se je s tem, ko je Ehrano prevzel Glovo, spremenilo za vas osebno?
Ne bi želel govoriti le o sebi, temveč o celotni ekipi. Glovo ni bil zainteresiran le za prevzem uporabniške baze in partnerskih kontaktov, temveč tudi lokalnega znanja. To, da se je podjetje internacionaliziralo, je bilo zelo pozitivno za celo ekipo, ker imamo vsi ogromno priložnosti za rast, za spoznavanje novih tehnologij in rešitev. Naš cilj pa je še precejšnja širitev ekipe, ekipa Glova v Sloveniji bo občutno večja, kot je bila ekipa Ehrane.
Je slovenski trg dovolj velik za vstop še kakšnega konkurenta?
Ob prihodu Wolta se mi je zdelo, da ni dovolj velik niti za dva. Nato so se razmere zelo spremenile, pa tudi mi smo bili precej konzervativni pri ocenah rasti, ki jo lahko dosežemo. Že takrat, ko smo zagnali lastno dostavno floto, smo močno podcenili število naročil, ki naj bi jih dnevno dobili.
Možno je, da se bo z dostavo iz trgovin zgodila takšna širitev trga, da bo nanj vstopil še kdo, a v bližnji prihodnosti tega ne vidim.
Kako razširjeni ste oziroma nameravate biti po Sloveniji?
Glovo trenutno deluje v 28 slovenskih mestih in to na podoben način, kot je delovala Ehrana – ponekod z lastno dostavno floto, ponekod kot platforma za druge ponudnike dostave. V Ljubljani, Mariboru, Kopru, Celju in Kranju imamo lastno dostavno floto, ki lahko ob dostavi hrane opravlja tudi dostavo vsega drugega.
V drugih mestih, kot so denimo Domžale ali Novo mesto, pa imamo na platformi partnerje, ki dostave izvajajo z lastnimi kurirji. Raziskujemo možnosti, da bi svojo dostavno floto vzpostavili še kje, a so preostala slovenska mesta kar kritično majhna za delovanje takšnih storitev. V tujini so denimo pri Uber Eats mejo postavili pri mestih z več kot pol milijona prebivalcev, torej bi že Ljubljano označili za mesto, kjer ni veliko potenciala.
6