Kaj je Nemcem všeč v Sloveniji in kaj jih moti?

Anketo med nemškimi podjetji že od leta 2006 opravlja Slovensko-nemška gospodarska zbornica. "Bolj ali manj ves čas izpostavljamo enake prednosti in slabosti. Rada bi vas presenetila, a pri rezultatih raziskave to ni mogoče," je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala predsednica zbornice Gertrud Rantzen.

Bolje kot leto prej, a še vedno daleč od dobro V anketi so nemška podjetja trenutno gospodarsko stanje v Sloveniji ocenila precej boljše kot v letu prej. Stanje jih je kot zadovoljivo ocenilo 53 odstotkov, kar je 35 odstotnih točk več kot v letu prej. Še vedno je stanje daleč od dobre. Podjetja so nekoliko izboljšala tudi oceno svojega trenutnega poslovnega položaja.

Več optimistov in manj pesimistov Več je pa tudi optimistov za celotno letošnje leto. Da bo razvoj šel v pozitivno smer, jih meni 27 odstotkov oziroma trikrat več. Pesimistov je na drugi strani le pol toliko kot lani – premike v negativno smer pričakuje 19 odstotkov podjetij.

Slovenija je napredovala pri privlačnosti za investicije Nemška podjetja nameravajo v Sloveniji v prihodnje več investirati in zaposlovati. Da se bo letos povečalo število njihovih zaposlenih, ocenjuje 32 odstotkov podjetij, kar na letni ravni pomeni zvišanje za deset odstotnih točk. Da bodo več vlagali, pa napoveduje 40 odstotkov podjetij, medtem ko je bil lani ta delež pri 24 odstotkih. Slovenija je napredovala pri privlačnosti za investicije, in sicer za tri mesta. Med državami srednje in vzhodne Evrope je tako zdaj na četrtem mestu.

Nemški vlagatelji cenijo tudi produktivnost zaposlenih Primerjava med 16 državami srednje in vzhodne Evrope medtem kaže, da nemška podjetja v Sloveniji najbolj cenijo kakovost in razpoložljivost lokalnih dobaviteljev, produktivnost zaposlenih in kvalificiranost slovenskega kadra. Pri teh treh dejavnikih se uvrščamo na drugo mesto, sicer pa je Slovenija pozitivno ocenjena še pri pogojih za raziskave in razvoj, razpoložljivosti delovne sile ter infrastrukturi.

Negativne strani: stroški dela, davčno breme … Na negativni strani pa izstopajo stroški dela, fleksibilnost delovne zakonodaje in davčno breme, kjer je Slovenija na zadnjem mestu med 16 državami. Pri učinkovitosti javne uprave je na predzadnjem mestu, težava pa ostaja tudi plačilna disciplina.

Pred nami je vedno Češka Pri skupni oceni je bila Slovenija med letoma 2006 in 2008 ocenjena kot druga najboljša med 16 državami srednje in vzhodne Evrope. Med letoma 2009 in 2011 je padla na tretje mesto, od leta 2012 naprej pa je na petem mestu. Na drugi strani je Poljska na primer od leta 2006 napredovala z desetega na prvo mesto. Pred nami je vedno Češka, Slovaška se stalno uvršča na drugo ali tretje mesto.

Ugotovitve raziskave je potrdil generalni direktor družbe BSH Hišni aparati iz Nazarij Wolfram von Ohain. Pohvalil je kvalificirane in motivirane inženirje, medtem ko je manj zadovoljen s kadri, kot so tehniki ali delavci v proizvodnji. To stanje bi po njegovem lahko izboljšali z dualnim izobraževalnim sistemom. Prav tako si v Nazarjah, kjer dnevno proizvedejo 40 tisoč malih gospodinjskih aparatov, brez uspeha že dalj časa prizadevajo za izboljšanje prometne povezave.

Slovenijo primerjajo s Slovaško, Češko in Poljsko Slovenijo sicer po besedah Rantzenove nemški vlagatelji najpogosteje primerjajo s Slovaško, Češko in Poljsko, Ohain pa je izpostavil tekmo s Poljsko, kjer ima BSH največje evropske proizvodnje zmogljivosti, ter s Turčijo.

Družbe z nemškim kapitalom zaposlujejo več kot 46 tisoč ljudi V Sloveniji je trenutno 550 podjetij z nemškim kapitalom, te družbe pa zaposlujejo več kot 46 tisoč ljudi. Podjetja z nemškim kapitalom so leta 2013 v Sloveniji izvedla za 684 milijonov evrov naložb, kar glede na leto prej pomeni 1,8-odstotno rast. Prisotnost nemških podjetij v Sloveniji se sicer še krepi; lani je v privatizacijskem postopku nemški Mahle prevzel Letriko, Fraport pa Aerodrom Ljubljana.

"Slovenija je stabilna in zanesljiva država" Rantzenova je oba omenjena postopka, pa tudi celoten postopek privatizacije v Sloveniji, ocenila za transparenten in odprt. Odprt in pošten pa je po njenem tudi postopek privatizacije Telekoma Slovenije, v katerem je eden od glavnih interesentov za nakup nemški Deutsche Telekom. Prva dama Slovensko-nemške gospodarske zbornice tega postopka sicer ni želela konkretno komentirati, govoriti pa ni želela niti o aferi, povezani s privatizacijo Telekoma Slovenije, zaradi katere bo moral vlado najverjetneje zapustiti obrambni minister Janko Veber. Je pa zagotovila, da se je v Sloveniji politični položaj po ocenah vlagateljev izboljšal, kar je potrdil tudi Ohain. "Slovenija je stabilna in zanesljiva država. Kdo je predsednik ali premier, za nas ni tako pomembno," je dejal.