Jazbec: Zakaj nihče od nadzornikov bank ne odgovarja

"Tega nihče ne želi dati na mizo, zato iščejo grešne kozle, ki jih je najlažje najti v instituciji uprave," je dejal v pogovoru za Delo.

"V nadzornih svetih sedijo predstavniki lastnikov. Ker je velik del gospodarstva še vedno v državni lasti, to pomeni, da so bili predstavniki nadzornih svetov neposredno delegirani s strani različnih vlad in političnih opcij," meni in dodaja, da ključno vprašanje ostaja, zakaj nihče od članov nadzornih svetov podjetij in tudi bank ne odgovarja za vse, kar se je dogajalo.

Kmalu oblikovana posebna inšpekcijska skupina Guverner je osvetlil svojo napoved o oblikovanju posebne inšpekcijske skupine v banki, ki bo skupaj s policijo, nacionalnim preiskovalnim uradom in državnim tožilstvom ter s pomočjo dodatnih inšpekcijskih pregledov in analiz iskala odgovore o preteklih praksah med bankami in poslovnimi komitenti.

"Gre za specializirano inšpekcijsko analitično skupino, ki odgovarja neposredno Banki Slovenije. Sodelovala bo pri preiskavah glavnih zgodb preteklih bančnih praks in odgovornih zanje in nam tako pomagala pri reševanju najbolj vpijočih problemov," je orisal.

Revizije bodo zajele obdobje zadnjih 10 let Kot je pojasnil, je Banka Slovenije, odkar je v njej, posredovala vsem pristojnim institucijam podatke, ki pa jih ne zmorejo obdelati zaradi prevelike količine dela. Samo Probanka in Factor banka sta od začetka likvidacije vložili 13 kazenskih ovadb, Banka Slovenije pa v zadnjih letih 14. Tako so se vključili zato, da bi ti postopki stekli hitreje, po njegovem pa bi bilo smiselno razmisliti o pomoči, ki bi jo lahko dobili od tujih tožilcev in sodnikov.

"Banka Slovenije bo izpeljala tudi revizijo vseh nadzorniških ukrepov, s katerimi bomo preverili, ali smo v centralni banki pravilno analizirali podatke, ki smo jih dobili od bank. Revizije bodo zajele obdobje zadnjih 10 let. Za to bomo v kratkem najeli zunanje strokovnjake," je napovedal in zagotovil, da bodo po tem tudi bolj odzivni in bodo lažje odgovarjali na včasih upravičene, včasih neupravičene kritike.

Poleg dokapitalizacije Banke Celje tudi njena združitev z Abanko Jazbec je priznal, da je Banka Slovenije poleg dokapitalizacije Banke Celje predlagala njeno združitev z Abanko Vipa. "To je storila zato, ker je v obeh bankah država lastnica in ker smo dokazali, da ni interesa za samostojno prodajo ene ali druge banke zasebnemu vlagatelju," je povedal.

Glede Gorenjske banke, ki so jo več let poskušali povezati z Abanko, pa je dejal, da je v drugačnem položaju, ker ima zasebnega lastnika. Tej so podaljšali rok za dokapitalizacijo do konca leta. Če banke ne bo dokapitaliziral, bo tudi ta prešla v postopek državne pomoči z davkoplačevalskim denarjem in bo postala del zgodbe o konsolidaciji bančnega sistema, je dejal.

Naprodaj le NKBM Trenutno je tako na prodaj le NKBM, je spomnil, saj "mora za vse preostale državne banke vlada povedati, ali jih želimo prodati ali ne". "To ni vprašanje Banke Slovenije," je spomnil in pripomnil, da danes ne zanimamo nikogar, kar je pokazala tudi nezainteresiranost za nakup Banke Celje. "Če ne bomo spremenili miselnega okvira, bomo za tuje investitorje še naprej nezanimivi. Lahko smo zanimivi samo za špekulante, kar je voda na mlin nasprotnikom svežega kapitala v Sloveniji," je opozoril.