GZS opozarja: Kar imamo, niso ne davčne ne virtualne blagajne (video)

"Sive ekonomije je preveč in predstavlja med desetimi in 15 odstotki bruto domačega proizvoda. To pa predstavlja nelojalno konkurenco podjetjem, ki plačujejo visoke davke," je kritičen direktor gospodarske zbornice Samo Hribar Milič. Prepričan je, da bi morali socialni partnerji stopiti skupaj in imeti ničelno toleranco do kakršnekoli oblike nezakonitega zaposlovanja in drugih kršitev.

Kazni za kršitve so za zdaj prenizke Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlič pojasnjuje, da so v zadnjih mesecih opravili blizu štiri tisoč pregledov poslovanja na različnih področjih in ugotovili okoli deset odstotkov kršitev. Po njenih besedah je globa za kršitelje prenizka, saj trenutno znaša le 208 evrov. Ob spremembi zakonodaje naj bi se sicer dvignila na tisoč evrov.

"To je preprosto prenizka kazen," opozarja Grličeva, ki je prepričana, da je največja težava sive ekonomije to, da podjetja preprosto ne spoštujejo predpisov. "Vsi se strinjamo, da če želimo nekaj spremeniti, mora vsak spremeniti miselnost. Dajmo vsi zahtevati račun, verjemite, boljše nam bo."

Zdajšnji sistem blagajn ni ustrezen Davčne blagajne so nujen, ne pa edini instrument za zmanjšanje sive ekonomije, pravi Goran Novkovič iz GZS.

"Kar imamo danes, niso ne davčne ne virtualne blagajne, temveč zgolj programska oprema, ki naj bi onemogočala brisanje in spreminjanje računov. Namesto sodobne tehnologije še vedno potrebujemo številne inšpektorje za pregled na terenu."

Zlorabe so mogoče "Podatki o brisanju računov se zapisujejo na sistem, ki ga obvladuje sam gospodarski subjekt, zato so zlorabe še vedno mogoče. Imamo zakon, ki v svoji osnovi ne zagotavlja tega, čemur je bil namenjen," opozarja Novkovič, ki je prepričan, da je zdajšnji sistem poleg pomanjkljivosti slab tudi zaradi stroškov hranjenja dnevnikov in izdelave njihovih varnostnih kopij.

"Naj vlada še enkrat premisli in vendarle uvede davčne blagajne."