Furs bo še do konca septembra lovil posameznike, ki prek Airbnb na črno oddajajo stanovanja

Pestra ponudba slovenskih nepremičnin na spletni platformi Airbnb.

Vse več Slovencev v turističnih središčih svoja stanovanja oddaja prek platform Airbnb in Booking.com. Samo v Ljubljani se prek platforme Airbnb oddaja več kot 2.000 nepremičnin. "Na črno se jih oddaja zelo veliko, gotovo več kot polovica," ocenjuje Zarja B. Mavec iz nepremičninske agencije Inalbea, ki v imenu lastnikov legalno oddaja stanovanja na omenjeni platformi.

"Ljudje se zavedajo, da učinkovitega sistema za nadzor ni, zato pa je toliko oddajanja na črno," pravi.

Tiste, ki na črno oddajajo svoja stanovanja, od junija pospešeno išče Finančna uprava RS (Furs). Koliko kršiteljev so odkrili in kakšne globe so jim naložili, bo Furs sporočil oktobra, po koncu akcije.

Na črno oddaja, ker je legalizacija preveč zapletena

Eden takšnih, ki na črno na platformi Airbnb turistom oddaja svoje stanovanje v Ljubljani, je tudi naš sogovornik.

Kot nam je povedal, se za legalizacijo ni odločil, ker je preprosto preveč zapleteno, stanovanje namreč oddaja le dvakrat ali trikat na leto. Kot pravi, bi državi z veseljem dal delež, če bi bil proces bolj preprost.

"Na črno se na Airbnb oddaja zelo veliko slovenskih nepremičnin, gotovo več kot polovica," ocenjuje Zarja B. Mavec. Foto: Osebni arhiv "Bolj smiselno bi bilo, če bi država od vsake nočitve pobrala 5 ali 10 odstotkov, tako bi se v proračun nateklo veliko denarja, ljudem pa se ne bi bilo treba ukvarjati z nepotrebno birokracijo," pravi naš sogovornik, ki ne želi biti imenovan.

S tem se strinja tudi Zarja B. Mavec, ki pravi, da bi morala biti legalizacija oddajanja prek spletnih platform bolj preprosta predvsem za tiste, ki nepremičnino oddajajo za krajši čas, na primer za tri tedne ali en mesec.

Zarja B. Mavec si želi, da bi se področje čim prej sistemsko uredilo, s tem pa bi se tudi v državno blagajno steklo več denarja. "Dokler ne bo neke sistemske rešitve, bodo ljudje našli načine, kako svoje nepremičnine oddajati na črno kljub grožnjam z globami," še pravi.

Na Fursu so pred časom izdali brošuro o tem, kako lahko fizična oseba legalno odda stanovanje prek AirBnB in drugih platform.

Preberite še:
-> Slovenci in Airbnb – rojeni za turizem
-> Kaj se skriva za bleščečo podobo slovenskega turizma?
-> V Ljubljani vse več žeparjev, kradejo predvsem turistom

Dve kršitvi: delo na črno in nedovoljeno oglaševanje

Naš sogovornik in vsi drugi, ki svoje nepremičnine oddajajo na črno, pri tem kršijo dva predpisa. "Če fizične osebe, ki oddajajo nepremičnine v turistični namen, dejavnosti nimajo ustrezno registrirane ali priglašene, gre za delo na črno," pojasnjujejo na Fursu. Če to delo na črno posameznik še oglašuje (npr. na Aribnb), pa gre tudi za nedovoljeno oglaševanje.

Furs nad kršitelje tudi pod krinko

Furs pri nadzoru pregleduje oglase na spletnih straneh, reagira pa tudi na podlagi prijav. Težava pri nadzoru prek portalov Airbnb, Booking.com in drugih je identifikacija oglaševalca in lokacija nepremičnine, pravijo na Fursu. Njihovi nadzorniki tako na omenjenih platformah pogosto pod krinko opravljajo prikrit nakup storitev.

"Po uvedbi postopka nadzornik na razgovor pozove tudi domnevnega kršitelja, ki je dolžan predložiti vse potrebne dokumente, na podlagi katerih se ugotavlja dejansko stanje. Tako npr.: v primeru, da zavezanec poda izjavo, da nepremičnine ne oddaja v najem, lahko Furs poda poizvedbo na elektro podjetja, komunalo …, kjer dobi potrditev o tem, da je stanovanje prazno," pojasnjujejo.

Ljubljana je med turisti vse bolj priljubljena, potreba po sobah je zato velika. Foto: Thinkstock

Nadzornik lahko pridobiva podatke tudi na terenu, na licu mesta lahko ugotovi, kdo prebiva v stanovanju, ali pa to izve od sostanovalcev. "Ugotovimo lahko identiteto osebe, ki biva v stanovanju, in od nje pridobimo morebitna pojasnila in dokumente, ki lahko dokazujejo oddajanje nepremičnine," pravijo na Fursu.

V stanovanje tudi s pomočjo sodišča

Nadzornik iz Fursa lahko vstopi na vsa zemljišča, v objekte, poslovne prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, in si jih ogleda in pregleda. Za poslovne prostore se šteje tudi stanovanje, ki ga je zavezanec določil kot svoj sedež oziroma kot poslovni prostor, kjer se opravlja dejavnost.

Omejitve pa ima nadzornik pri vstopu v stanovanje, ki ni določeno kot sedež dejavnosti, pojasnjujejo na Fursu. Za vstop v zasebno stanovanje nadzornik potrebuje soglasje. Če obstaja sum, da se v tem stanovanju opravlja delo na črno, posameznik pa ne dovoli vstopa, je treba pridobiti odločbo pristojnega sodišča o hišni preiskavi, pravijo na Fursu.

"V nekaj primerih smo od sodišča že pridobili odločbo o hišni preiskavi in v postopku nadzora ugotovili delo na črno ter posamezniku izdali odločbo, s katero se mu je prepovedalo opravljanje dejavnosti ali dela na črno ter izrekli sankcijo," dodajajo.