Slovenci in Airbnb – rojeni za turizem

  Ravnokar so se končali dnevi slovenskega turizma, kjer se je modrovalo tudi o slovenski srednjeročni turistični strategiji.

Institucionalno razmišljanje o njej se seveda še vedno odvija predvsem v okviru največjih obstoječih turističnih igralcev in znotraj njihovih poslovnih modelov. Nekaj prostora pa je vseeno bilo namenjenega tudi digitalnim turističnim platformam.
    
Spet se je pokazalo, da naša država (še) ni sposobna formalno ustrezno integrirati sodobnih sodelovalnih oziroma delitvenih turističnih spletnih platform, kot je Airbnb. Obstoječi ponudniki turističnih prenočišč seveda niso navdušeni nad tem, da bi bilo zasebno ponujanje prenočišč čim bolj nemoteno urejeno (povsem podobno je tudi z Uberjem in drugimi najnovejšimi spletnimi pridobitvami, ki se jih obstoječi ponudniki enakih storitev na vse načine otepajo).

Obstoječi ponudniki turističnih prenočišč seveda niso navdušeni nad tem, da bi bilo zasebno ponujanje prenočišč čim bolj nemoteno urejeno. Obstoječi ponudniki turističnih prenočišč seveda niso navdušeni nad tem, da bi bilo zasebno ponujanje prenočišč čim bolj nemoteno urejeno.
    
Tu je vsekakor bil opazen zanimiv obrat. Medtem ko naši uradni turistični ponudniki z veseljem ponujajo svoje klasične (hotelske) namestitvene zmogljivosti prek Bookinga ipd., imamo na drugi strani primer zavlačevanja formalizacije delovanja in poslovanja podobnih spletnih strani, ki svojo dejavnost gradijo na ponudbi zasebnih kapacitet (bodisi namestitvenih bodisi prevoznih).
    
Seveda pa to ne pomeni, da Airbnb pri nas še nima domovinske pravice. Nasprotno! Že hiter pregled na njihovi spletni strani pokaže, da število zasebnih ponudnikov takih namestitev v Sloveniji vsakodnevno narašča. Dobri koncepti turistične ponudbe pa tako kot voda – ne glede na formalne prepreke – vsemu navkljub vedno najdejo svojo pot.
    
Marsikateri podjetni zasebniki so namreč tisti, ki v novih načinih spletne ponudbe vidijo svojo poslovno priložnost. Če naša država ni rojena za turizem, to ne pomeni, da zanj niso rojeni posamezniki.
    
Tole so trije primeri.


Zakaj v Sloveniji še dolgo ne bo drugega tira?

Če pade Osilnica, pade tudi Slovenija!

Al' prav se piše prekarc al' svobodnjak?

Veste, koliko ljudi sodeluje pri nastajanju knjige?

Smo starši res preveč zaščitniški do svojih otrok?


Kupiti stanovanje in ga oddajati

Pred dvema desetletjema, do sredine devetdesetih let in v času vpeljave Jazbinškovega stanovanjskega zakona, je bila ena od novodobnih nepremičninskih podjetniških aktivnosti ta, da so mnogi stanovanjski upravičenci odkupili stanovanja za nizko, "Jazbinškovo" ceno, jih z dobičkom prodali komu, ki je potem ta stanovanja prenovil in še z nekaj dodatnega dobička prodal naprej. V zadnjih letih se je nepremičniski posel, predvsem pri starih stanovanjih v večjih mestih, kjer je tudi veliko turističnega obiska, začel obračati v drugo smer.

Nedavno sem prek znanca izvedel za primer človeka, ki je v srednjih letih ostal brez službe in je razmišljal, kaj mu je storiti, saj je bil prestar, da bi lahko kar tako dobil novo službo. Ker je imel nekaj prihranjenega denarja, se je začel zanimati za primerno staro stanovanje na primerni lokaciji, ki bi bil na voljo za ugodno ceno. Kmalu je našel ustreznega, ki je bil na dobri lokaciji blizu enega od naših alternativnih kulturnih središč, vendar ni imel potrebnega avtomobilskega parkirišča, zato se je že dlje časa prodajal za nizko ceno.

Ker je imel nekaj prihranjenega denarja, se je začel zanimati za primerno staro stanovanje na primerni lokaciji, ki bi bilo na voljo za ugodno ceno. Ker je imel nekaj prihranjenega denarja, se je začel zanimati za primerno staro stanovanje na primerni lokaciji, ki bi bilo na voljo za ugodno ceno. Foto: Thinkstock
    
Še z nekaj bančnega posojila ga je odkupil, v nadaljevanju večinoma sam prenovil, potem pa ga v oddajanje ponudil na platformi Airbnb. Ker je na dobri lokaciji, ga je hitro spravil v promet, njegovi uporabniki pa so predvsem mladi popotniki, ki si ne morejo privoščiti hotela. Manjkajoče parkirišče v tem konkretnem primeru ni nobena ovira – veliko turistov se k nam tako ali tako ne pripelje z avtomobilom.
    
To je lep primer ponudbe starega stanovanja, ki je za sodobnega slovenskega prebivalca, ki ima v lasti tudi avtomobil, manj primerno ali celo neuporabno, kljub temu pa je lahko na novo zaživelo v obliki turistične ponudbe.
    
Pojdimo naprej.

Živeti v stanovanju in ga oddajati

Še bolj izviren se mi zdi primer postopanja znanca, ki že kar dolgo časa stanuje v starem delu našega največjega mesta, kjer turistični obiskovalci, tudi tisti z manj denarja, še posebej radi bivajo.

Ker ga ob koncih tedna pogosto (skoraj nikoli) ni doma, se je domislil, da bi lahko v tem času, ko v mesto (za konec tedna) pride veliko turistov, zgolj v tem nekajdnevnem obdobju oddajal svoje stanovanje. Njegova ideja se je hitro pokazala za simpatično in uresničljivo, seveda pa od njega zahteva tudi nekaj prilagodljivosti, saj gostje občasno želijo bivati tudi kak dan dlje. V takih primerih pač kakšno noč prespi pri sorodnikih ali prijateljih in se potem kar od njih odpravi v službo.
    
Živeti v stanovanju in ga oddajati ob dnevih odsotnosti je res izvirna zamisel! Seveda pa je ta koncept primeren predvsem za ljudi svobodnega duha.
    
Takšen je tudi tretji primer.  

Živeti v stanovanju in ga oddajati ob dnevih odsotnosti je res izvirna zamisel! Živeti v stanovanju in ga oddajati ob dnevih odsotnosti je res izvirna zamisel! Foto: Thinkstock

Preseliti se drugam in začeti oddajati

Znanka precej pustolovskega duha je ubrala še bolj ekstremno pot. Ker jo je Slovenija utesnjevala, se je z možem pred časom odselila čez lužo ter tam na samem kupila hišo s kar precej zemljišča. Vzpon Airbnb je tudi njej dal lepo poslovno idejo.
    
Najprej je, večinoma z lastnimi rokami, ob svoji hiši zgradila nenavadno leseno hišico na kolih ter jo začela oddajati prek te spletne strani (v Ameriki oddajanje prek Airbnbja poteka veliko lažje kot pri nas, tudi davčno so stvari precej preproste), k njej pa so, tudi zaradi relativno eksotične lokacije in nenavadnosti prenočišča, začeli prihajati pretežno nekonvencionalni popotniki. To ji je dalo misliti.
    
Svojo ponudbo je začela širiti. Najprej je ponudila še indijanske šotore, neke vrste vigvame, in spanje v visečih mrežah na drevesih. Oboje je naletelo na veliko odobravanje. Zdaj razmišlja o gradnji hišice na drevesu. Ves čas ima polno, in to ne po kakih nizkih, študentskih cenah, temveč po tarifah, ki so povsem primerljive z okoliškimi hoteli.

Pred časom je morala zaposliti še pomočnico, ker sama ni več zmogla vsega dela.

Določenim segmentom sodobnih popotnikov je in bo popolnoma normalno, da bodo prenočišča najemali preko Airbnbja Določenim segmentom sodobnih popotnikov je in bo popolnoma normalno, da bodo prenočišča najemali preko Airbnbja Foto: Thinkstock

Sklep

Kot so ugotavljali udeleženci dnevov slovenskega turizma, denimo spletni ekspert Zenel Batagelj, je turistična gospodarska panoga izrazito disruptivna, saj so nove spletne platforme in aplikacije v zadnjih letih zelo posegle v obstoječe turistične poslovne modele.
    
Nekateri menijo, da je to šele začetek, saj naj bi v turizem po napovedih slej ko prej vstopil tudi Google (samo predstavljate si lahko, kaj vse je zmožen storiti, ko bo povezal svoje obstoječe informacije, od zemljevidov naprej, z logističnimi in namestitvenimi možnostmi drugih ponudnikov), ob tem pa obstoječe spletne platforme zaradi preteklih podatkov izjemno dobro poznajo svoje uporabnike itn., zaradi česar lahko dobro sodelujejo tudi pri njihovih prihodnjih turističnih odločitvah.
    
Se je tem globalnim trendom smiselno dolgoročno formalno izmikati in jih oteževati? Seveda ne. Določenim segmentom sodobnih popotnikov je in bo popolnoma običajno, da bodo prenočišča najemali prek Airbnbja (klasični Booking se jim pač zdi zastarela in predraga možnost, da o drugih turističnih posrednikih sploh ne govorimo), naokoli po mestu in okolici se bodo vozili z Uberjem (taksiji so brez veze) ipd.
    
Želeli ali ne, te platforme postajajo osnovna infrastruktura, ki ne samo omogoča, temveč tudi zagotavlja obisk mladih (in malo manj mladih) popotnikov z vsega sveta. Zato je najbolje, da se jim čim hitreje poišče ustrezno formo, ki bo ustrezala ponudnikom in uporabnikom, od katere pa bo z dajatvami in drugim nekaj imela tudi država. To velja tudi za Slovenijo.
    
To pa je tisto, kar naj bi bil eden od smislov slovenske turistične strategije, mar ne?!

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.

Sorodne vsebine

Komentarji

1
  • Maj / 14.10.2016. ob 12:57

    Če pri nas hočeš legalno oddajati eno majhno stanovanje prek AIRBNB je to praktično misija nemogoče saj moraš izpolnjevati pogoje kot da bi imel hotel s petimi zvezdicami...

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Svet

Kim izziva Trumpa

5,5
Najbolj brano