Ponedeljek, 20. 6. 2022, 14.45
10 mesecev, 1 teden
En dan v Anhovem
Edina cementarna v Sloveniji gradi trajnostno prihodnost
Pogled na cementarno Salonit Anhovo z njihovega bližnjega kamnoloma Rodež
Cementarna Salonit Anhovo ne beži od svoje povsem drugačne preteklosti, ravno zaradi nje so še bolj odločni vztrajati pri svoji razvojni trajnostni poti, na kateri že zdaj dosegajo in v marsičem presegajo vse predpisane okoljske zahteve.
Anhovo in tovarna Salonit Anhovo sta s svojo več kot stoletno zgodovino kot neločljivi del tega kraja in vse srednje Soške doline danes povsem drugačna v primerjavi s podobo, ki sta jo imela pred več kot četrt stoletja.
Zgodovina ostaja, prihodnost se ustvarja
Čeprav že od zakonske prepovedi v Sloveniji leta 1996 v Anhovem azbesta ne uporabljajo več v proizvodnji, je s to snovjo povezana preteklost močno zaznamovala vso dolino – in tega v podjetju Salonit Anhovo ne zanikajo.
Anhovo in cementarna Salonit Anhovo sta s svojo več kot stoletno zgodovino kot neločljivi del tega okolja in vse srednje Soške doline danes povsem drugačna v primerjavi s podobo, ki sta jo imela pred več kot četrt stoletja.
A je danes skoraj vse drugače. Naprednejše, čistejše, boljše. Nekoč državno podjetje in ena od največjih državnih naložb po drugi svetovni vojni je po več kot 20 letih privatizacije v zasebni lasti, večinoma avstrijski.
Temeljito so prenovili in posodobili proizvodnjo, še naprej razvijajo proizvodnjo svojega glavnega izdelka – cementa ter skrbno nadzirajo vse okoljske parametre, ki jih spremljajo v neodvisnih akreditiranih laboratorijih.
V cementarni Salonit Anhovo imajo sodobno opremljen laboratorij, namenjen izvajanju postopkov za zagotavljanje kakovosti cementov v vseh fazah procesa od prevzema surovin do kontrole končnega izdelka.
Odkritost, jasni cilji, odločni koraki in merljivi dosežki
Odgovorno ravnanje in odkrita, proaktivna, polna in pregledna komunikacija do lokalnega okolja ter vpeljevanje inovativnih zelenih rešitev v vseh delih poslovanja so zaveza, od katere ne odstopajo in s katero bodo obenem še naprej lajšali bremena preteklosti.
V strateškem načrtu družbe je jasno zapisano: do leta 2035 želijo postati ena izmed prvih ogljično nevtralnih cementarn v Evropi. Pomemben korak je že dosežen: v okolici cementarne je kakovost zraka dobra, zdravstveno stanje v občini Kanal ob Soči ne kaže posebnosti v primerjavi s preostalimi občinami v Sloveniji. Tudi izpusti prahu so se v zadnjih 25 letih zmanjšali za desetkrat, kažejo meritve.
V strateškem načrtu družbe je jasno zapisano: do leta 2035 želijo postati ena od prvih ogljično nevtralnih cementarn v Evropi.
"Primerljivost cementarne v Anhovem z najnaprednejšimi lokacijami proizvodnje cementa v Evropi potrjuje pravilnost naših prizadevanj zadnji dve desetletji in nam daje zagon, da nadaljujemo z vpeljevanjem novih tehnologij, ki nam bodo v prihodnje omogočile še bolj trajnostno proizvodnjo te strateške surovine", je povedal vodja razvoja in kakovosti v cementarni Salonit Anhovo dr. Andrej Ipavec.
Današnja težava je bila nekoč zaželen material
V Anhovem so odločni in zavezani temu, da se zgodovina nikoli več ne ponovi. Zgodovina, ki je bila turbulentna in, kot vemo zdaj, je za Anhovo pustila velik in predvsem žalosten pečat.
In ne samo za Anhovo: azbest, za katerega danes vemo, da je kot tempirana bomba, če je prisoten v telesu, in da lahko traja do 40 ali 50 let, preden pokaže svoje zobe na zdravju ljudi, je nekoč po vsem svetu veljal za čudežni material. V svetovnem merilu je trajalo dolgih sto let od pojava zavesti o škodljivosti azbesta do pravne ureditve in prepovedi njegove proizvodnje ter uporabe, pri čemer so ustrezno prepoved veliko prej kot v Evropi uvedli v Ameriki.
Pogled na del kompleksa cementarne Salonit Anhovo z najvišjega dostopnega industrijskega objekta v Sloveniji. Na fotografiji: tehnologinja proizvodne linije Marjana Šuligoj
Tudi drugod po Evropi je azbest na koncu razočaral
Lastnosti azbesta so bile za takratno industrijo, ki še ni poznala njegove temne plati, zelo zaželene: je negorljiv, obstojen, lahko ga je oblikovati, bolj trajen je od preostalih materialov. V Anhovem so ga vključevali v proizvodnjo na južnem delu industrijskega kompleksa, kjer zdaj poteka obsežna sanacija območja. Na mestu današnje cementarne azbest nikoli ni bil del proizvodnje.
Navdušenje nad azbestom v Anhovem ni trajalo nič dlje kot drugod po Evropi. Slovenska zakonodaja ga je prepovedala skoraj istočasno kot zakonodaje drugih evropskih držav. Povsem izginil še ni, ponekod je še vedno prisoten, najdemo ga še na številnih strehah po vsej državi.
Uvajanje robotizacije za rutinska opravila je le eden od načinov, kako si v cementarni Salonit Anhovo prizadevajo uresničiti ambiciozne strateške, tehnološke in trajnostne načrte.
Anhovo ni samo azbest in azbest ni (bil) samo v Anhovem
Vse preveč pogosto se pozablja, da Anhovo ni enoznačno povezano z azbestom v Sloveniji, saj so se z azbestom srečevali tudi v Ljubljani, Mariboru in nekaterih drugih krajih, kar potrjuje tudi NIJZ (na strani 7 poročila).
To se vidi tudi po zemljepisni razpršenosti bolnikov, ki so oboleli zaradi azbesta, pojasnjuje Hasib Brdar, predsednik društva obolelih zaradi azbesta OZA, ki je še naprej zaposlen pri družbi Salonit Anhovo na primernem delovnem mestu.
Predsednik društva obolelih zaradi azbesta OZA Hasib Brdar
"Približno ena tretjina bolnikov z mezoteliomom v Sloveniji je povezanih z nekdanjo uporabo azbesta pri proizvodnji v Salonitu Anhovo, dve tretjini pa jih izhaja iz drugih krajev Slovenije – pomemben delež pri tem imata Maribor in Ljubljana," nam je pojasnil Brdar. "Vrh obolelosti je bil leta 2020, zdaj se razmere umirjajo."
V podjetju spodbujajo redne preventivne preglede in financirajo cepljenja kakor tudi raziskave na inštitutu za medicino dela. Prizadevajo si, da bi ljudje z azbestozo živeli čim bolj normalno življenje – večini to uspeva.
Onkološki inštitut: Enaki trendi novozbolelih z rakom kot drugje v Sloveniji
Besede in podatke predsednika društva obolelih zaradi azbesta potrjuje tudi stroka. Onkološki inštitut je pri analizi zdravstvenega stanja v občini Kanal ob Soči, katere del je tudi Anhovo, ugotovil, da se v tej občini število novozbolelih za rakom s časom povečuje enako kot v Sloveniji in v goriški regiji.
Ob tem so ugotovili vpliv mezotelioma, raka, ki ga povezujemo z izpostavljenostjo azbestu, a tudi to, da se število novozbolelih za mezoteliomom na leto v Sloveniji in v goriški regiji ne bo več povečevalo.
Utrinek iz nadzornega središča proizvodnje
Ambiciozni načrti: med prvimi v evropski cementni panogi z ogljično nevtralno proizvodnjo
Na poti do svojega strateškega cilja "razogljičene" cementarne do leta 2035 so v Anhovem postavili tudi konkretne mejnike. Do leta 2025 želijo izpeljati prvi sklop posodobitev v vrednosti okoli 40 milijonov evrov, s čimer bodo ogljični odtis zmanjšali za 15 odstotkov.
Doseganje tega mejnika bo prineslo do sto tisoč ton manj izpustov ogljikovega dioksida na leto in omogočilo nadaljnje izboljšanje drugih okoljskih parametrov.
Vodja razvoja in kakovosti v cementarni Salonit Anhovo dr. Andrej Ipavec.
Kot so nam pojasnili med ogledom vseh delov proizvodnje v Anhovem, skrbijo, da bi imeli tudi njihovi izdelki, predvsem nove visokozmogljive vrste cementa, čim nižji ogljični odtis – to dosegajo s skrbno izbiro primernih surovin in s spodbujanjem reciklaže gradbenih materialov v sklopu krožnega gospodarstva.
Vsaka primerna streha bo sončna elektrarna
Trajnostna prizadevanja se nadaljujejo tudi pri ravnanju z energijo. Odpadno toploto že v veliki meri vračajo v proizvodni proces. Eden od nadaljnjih korakov za izboljševanje energetske učinkovitosti proizvodnega procesa, ki ga načrtujejo, je uporaba preostalega dela odpadne toplote za proizvodnjo električne energije.
Prva sončna elektrarna na industrijskem območju cementarne Salonit Anhovo, ki ji bodo sledile še druge na vseh primernih strehah.
Električno energijo bodo pridobivali tudi iz sončnih elektrarn, ki bodo zagotavljale električno moč do deset megawattov. Postavili jih bodo na tleh in prav na vseh primernih strehah v kompleksu cementarne in bližnjega kamnoloma.
Prva izmed načrtovanih sončnih elektrarn, velika je za poldrugo nogometno igrišče, že deluje in ob polni zmogljivosti zagotavlja 10 odstotkov električne energije, potrebne za proizvodni proces.
Sosežig odstranjuje odpadke in je pomemben vir energije
Veliko energije, kar 60 odstotkov toplotne energije za proizvodni proces cementarne, v Anhovem pridobijo s sosežigom odpadkov, več kot tri četrtine jih je slovenskega izvora.
Tako zmanjšujejo porabo klasičnih fosilnih virov energije, a poskrbijo tudi za odpadke, ki bi bili sicer sami po sebi veliko okoljsko breme.
Veliko energije, kar 60 odstotkov toplotne energije za proizvodni proces cementarne, v Anhovem pridobijo s sosežigom odpadkov.
"Nadomeščanje klasičnih fosilnih goriv z alternativnimi viri prispeva k zniževanju emisij ogljikovega dioksida in k razvoju krožnega gospodarstva," je povedal Ipavec.
Na koncu proizvodnje cementa brez odpadkov
V Anhovem sosežig izvajajo že 40 let. Dosegajo najvišje mednarodne standarde na tem področju in stalno vlagajo v najboljše razpoložljive tehnologije, kar omogoča nižji okoljski odtis.
V cementarni Salonit Anhovo skrbijo, da bi imeli tudi njihovi izdelki, predvsem nove visokozmogljive vrste cementa, čim nižji ogljični odtis
"Ena izmed prednosti termične izrabe odpadkov v cementni industriji je, da lahko pepel, ki ostane po sosežigu odpadkov, uporabimo kot mineralno surovino in ga 'pretalimo' v končni proizvod," je še dodal vodja razvoja in kakovosti Andrej Ipavec. Prizadevajo si tudi, da bi v prihodnosti povečali delež toplotne energije, pridobljene s sosežigom nenevarnih odpadkov.
Velik delodajalec goriške regije
Na temeljih zgodovine – ali morda celo njej navkljub – gre cementarna Salonit Anhovo naprej. Nekoč so imeli dva tisoč zaposlenih, danes jih je več kot 360, od tega dve tretjini iz domače občine Kanal ob Soči.
Cementarna ne ustvarja odpadkov, vse je v izdelku, tudi pepel, ki ostane po sosežigu odpadkov.
Čeprav je to daleč od nekdanjega vrhunca, so še vedno eden od največjih delodajalcev v goriški regiji. Povprečna plača v cementarni je 30 odstotkov nad povprečjem na Goriškem, letošnji regres pa je znašal dva tisoč evrov za vseh 360 zaposlenih v Skupini Salonit, kar je najvišji dovoljeni neobdavčeni znesek.
Konec azbesta je bil začetek velikih sprememb in napredka
Leto 1996 je prineslo začetek novega obdobja za cementarno Salonit Anhovo – ne le zaradi zakonske prepovedi uporabe azbesta. Takrat se je začel skokovit razvoj, začela se je privatizacija, hitro so uvajali nove tehnologije.
Razvojni inženir v cementarni Anhovo Sašo Seljak
Tuji lastniki niso izčrpali podjetja, kot se je to zgodilo celo z nekaterimi za Slovenijo izjemno pomembnimi družbami, ki jih danes ni več, temveč so vlagali v lokacijo z dobro geostrateško lego – dobro prevetrena dolina Soče je ugodno umeščena blizu vseh ključnih Salonitovih trgov.
Imajo svoje štiri kamnolome, v dveh se proizvodnja cementa začne, v dveh pa proizvajajo agregate. V skupini Salonit je tudi betonarna. Polovico svojega cementa prodajo v Sloveniji, preostalo pa v tujini, največ v Italiji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Letno namenjajo med deset in 12 milijonov evrov za naložbe, saj vztrajajo pri uvajanju najboljših razpoložljivih tehnologij. Kontrolo kakovosti izvajajo na vseh pomembnih lokacijah v proizvodnji, pri tem gre deloma tudi za samodejen zajem in robotsko obdelavo.
Polovico svojega cementa cementarna Salonit Anhovo proda v Sloveniji, preostalo pa v tujini, največ v Italiji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini.
V Anhovem in za Anhovo
Ob vsem tem že vso svojo zgodovino posvečajo veliko pozornost sobivanju z lokalno skupnostjo. Še naprej vztrajajo pri obveščanju in izobraževanju, partnerskem odnosu brez ovinkarjenja in skrivnosti.
V cementarni Salonit Anhovo ne želijo biti le vir dohodka in preživljanja za krajevno prebivalstvo, temveč tudi njihov podpornik. Salonit Anhovo je družbeno odgovorno podjetje, ki povezuje in tesno sodeluje z lokalno skupnostjo, kjer deluje. Podpirajo tudi druge regionalne in nacionalne nevladne organizacije s področja kulture, zdravja, okolja in športa – v zadnjih nekaj letih vsaj 80 različnih nevladnih organizacij iz vse Slovenije.
Tuji lastniki niso izčrpali podjetja, kot se je to zgodilo celo z nekaterimi, za Slovenijo izjemno pomembnimi družbami, ki jih danes ni več.
V občini Kanal ob Soči Salonit Anhovo z donacijami ali sponzorstvi sodeluje z več kot 70 odstotki organizacij, ki v občini obstajajo, med njimi so tudi življenjsko pomembne dejavnosti, kot so gasilci. Trenutno štipendirajo 23 mladih strokovnjakov in vsako leto odprejo približno toliko novih kakovostnih delovnih mest.
Vse to in še več, da bi še naprej čim bolj pripomogli k razvoju okolja, v katerem delujejo.
