Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
19. 4. 2016,
9.27

Osveženo pred

6 let, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2,60

2

Natisni članek

kavcijsko zavarovanje bančna garancija podjetnik javna naročila

Torek, 19. 4. 2016, 9.27

6 let, 4 mesece

Dom starejših občanov Fužine: če želite sodelovati na razpisu za obnovo, morate plačati depozit 60 tisoč evrov (infografika)

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2,60

2

Foto: Matej Leskovšek

V Domu starejših občanov Fužine od podjetij, ki se bodo prijavila na njihov razpis za obnovo prostorov, za resnost ponudbe zahtevajo depozit v višini 60 tisoč evrov. Depozit ščiti interese naročnika, pravijo. Nekateri majhni podjetniki, s katerimi smo govorili, imajo pripombe: "Z visokim depozitom naročnik oži konkurenco. Enako varstvo interesov bi lahko dosegel tudi drugače", trdijo. 

Dom starejših občanov Fužine je konec marca letos objavil javno naročilo za nadzidavo in obnovo svojih prostorov. Odločili so se za odprt postopek po zakonu o javnem naročanju. To pomeni, da ponudbo lahko predloži katerikoli interesent, naročnik (dom starejših občanov) pa izbere najugodnejšega. Naročnik vrednost naročila ocenjuje na dobra dva milijona evrov (brez davka na dodano vrednost). Rok za oddajo ponudb je 5. maj (dopoldanska ura), izbrani ponudnik pa bo moral dela izvesti najpozneje v štirih mesecih od podpisa pogodbe. V domu odprtje novih prostorov napovedujejo za letošnje leto.

Za resnost ponudbe v Domu starejših občanov Fužine od ponudnikov na razpisu zahtevajo brezobrestni denarni depozit v višini 60 tisoč evrov. Tega morajo ponudniki nakazati najpozneje dan pred iztekom roka za oddajo ponudb. Finančno zavarovanje za resnost ponudbe lahko sicer po predpisih (uredba o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju, op. a.) doseže največ tri odstotke ocenjene vrednosti naročila (brez davka na dodano vrednost). To je dom v omenjenem primeru upošteval. Uredba pri tem izrecno določa, da za zavarovanje resnosti ponudbe praviloma ni primerno zahtevati bančne garancije. So pa zato mogoče tudi druge oblike zavarovanja: poleg depozita sta to še kavcijsko zavarovanje in menica.

Nekateri podjetniki so prepričani, da je lahko zahteva po visokem depozitu usmerjena tudi v to, da se na javnem razpisu zoži krog potencialnih ponudnikov. Tako meni Ivan Bezjak iz mariborskega podjetja Komunaprojekt.  | Foto: Nekateri podjetniki so prepričani, da je lahko zahteva po visokem depozitu usmerjena tudi v to, da se na javnem razpisu zoži krog potencialnih ponudnikov. Tako meni Ivan Bezjak iz mariborskega podjetja Komunaprojekt.

Dom upokojencev: Depozit je najučinkovitejše jamstvo 

V Domu starejših občanov Fužine pojasnjujejo:  | Foto: Matej Leskovšek V Domu starejših občanov Fužine pojasnjujejo: Foto: Matej Leskovšek

 

Postavlja pa se vprašanje, ali naročnik z zahtevo po depozitu v višini 60 tisoč evrov v izhodišču ne omejuje konkurence na javnem razpisu, ki ga vodi po odprtem postopku. Marsikateremu majhnemu ali srednjemu podjetju takšen znesek namreč ni tako preprosto dosegljiv.

"Denarni depozit v danih okoliščinah predstavlja optimalno in hkrati tudi najvišjo mogočo mero zavarovanja interesov naročnika, to je DSO Fužine," odgovarjajo iz doma upokojencev. Zakaj ravno depozit in ne druge oblike zavarovanja? Izpostavili so, da "so se menice izkazale za povsem neučinkovit zavarovalni instrument, medtem ko so postopki unovčevanja garancije dolgotrajni, zahtevni, naročnika in ponudnika pa bremenijo z dodatnimi stroški".

Na vprašanje, ali z zahtevo za 60 tisoč evrov morda ne omejujejo konkurence in k sodelovanju na razpisu pripuščajo le velika podjetja, ki si zahtevani depozit lahko privoščijo, ne pa tudi majhna in srednja, v domu upokojencev odgovarjajo, da se s tem ne strinjajo. Izpostavljajo srednja podjetja, ki so po zakonu o gospodarskih družbah tista z največ 40 milijoni čistih prihodkov, do 20 milijonov čistega dobička oziroma z do 250 zaposlenimi v poslovnem letu. Opozarjajo še, da si ne predstavljajo ponudnika, ki na računu nima niti 60 tisoč evrov in ki bo moral, če bo izbran, v naslednji, izvedbeni fazi nabaviti material, plačati zaposlene in podizvajalce v okviru dvomilijonske investicije, ki mora biti končana v štirih mesecih.

Jože Renar, direktor zbornice gradbeništva pri GZS:  | Foto: Bor Slana Jože Renar, direktor zbornice gradbeništva pri GZS: Foto: Bor Slana

Podjetnik: "Pogoj je nesorazmeren, dovolj bi bila zahteva za menico"

Za odziv, ali bi bil polog depozita v višini 60 tisoč evrov ovira pri kandidiranju na razpisu, smo vprašali podjetje, ki po kriterijih spada med majhna podjetja. Zahtevani depozit je nesorazmeren, saj bi bila dovolj zahteva za menico, razpisni pogoj komentira Ivan Bezjak, direktor inženirskega podjetja Komunaprojekt iz Maribora.

"Mislim, da je unovčitev menice zadostna pravna sankcija za nekoga, ki si želi posel pridobiti, nato pa ga iz objektivnih razlogov ne more skleniti (ker mu na primer banka noče izdati bančne garancije). Visok depozit v fazi oddajanja ponudbe je tipičen ukrep, kjer naročnik sam sebi zožuje manevrski prostor in oži krog potencialnih ponudnikov."

Bezjak dodaja, da je depozit zelo delikatna zahteva in se v tuji praksi daje predvsem alternativno in ne kot edina mogoča izbira. Zavarovanja, ki zmanjšujejo likvidnost podjetja in povečujejo njegovo izpostavljenost, kot na primer depozit, so po njegovih navedbah nepriljubljena. "Kaj se zgodi, če se izbira izvajalca zavleče za več kot šest mesecev, kaj se zgodi z depozitom, če se nekdo pritoži na državno revizijsko komisijo?" se sprašuje.  

Razpisov, kjer so zahtevali več kot 20 tisoč evrov, se sploh niso udeleževali

V ljubljanskem inženirskem podjetju, kjer niso želeli biti imenovani, pravijo, da so se morali v preteklosti za sodelovanje na javnih razpisih posluževati stoodstotnih depozitov, da so lahko dobili bančne garancije, ki so bile zahtevane. "Zato se razpisov, kjer so zahtevali garancije za resnost ponudbe nad 20 tisoč evrov, sploh nismo udeleževali, čeprav smo izpolnjevali vse druge strokovne kriterije."

Javni razpis omogoča združevanje, to je konzorcije malih ponudnikov, še navajajo v domu upokojencev. "Hipotetično bi se jih lahko združilo več in bi s takšno ponudbo, če bi bila pravilna in najugodnejšega, javno naročilo oddali takšnemu ponudniku."

Pravnik in ekonomist Miran Jus:  | Foto: Matej Leskovšek Pravnik in ekonomist Miran Jus: Foto: Matej Leskovšek

Gradbeniki pri GZS: Zahteve v primerjavi s tujino so pri nas previsoke

"V Sloveniji je občutno previsoko postavljena višina zahtevanih zavarovanj glede na svetovne standarde," opozarja direktor zbornice gradbeništva pri GZS Jože Renar. "Z novo uredbo o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju (ta je začela veljati aprila letos, op. a.) so sicer garancije omejene, še vedno pa problem predstavljajo predolge garancije za odpravo napak v garancijski dobi za relativno preproste objekte. Medtem ko naročniki v Sloveniji zahtevajo med petimi in desetimi leti garancije, te v tujini znašajo med enim in dvema letoma," pojasnjuje Renar.

V Sloveniji sicer večino finančnih jamstev pri poslovanju dajejo banke, ki izdajajo bančne garancije predvsem za investicije. Bančna garancija je jamstvo naročniku, da bo sopogodbenik zmogel spoštovati svoje pogodbene obveznosti. Naročnik pa se z njimi izogne sporom z izvajalcem del, če dela niso opravljena kakovostno ali v določenem časovnem roku. A slaba stran teh garancij je, da so težko dostopne in drage, ponekod lahko sami stroški izdaje bančnih garancij dosegajo vrednost same garancije.

Bančne garancije in kavcijska zavarovanja

Ena od možnosti so tudi kavcijska zavarovanja, ki jih uredba našteva kot možnost pri javnih naročilih. Gre za vsebinsko bolj ali manj enakovredno obliko zavarovanja, kot so bančne garancije, ki jamčijo za izpolnitev prevzetih obveznosti.

Poznavalec kavcijskih zavarovanj, pravnik in ekonomist Miran Jus pravi, da gre pri teh tako imenovanih zavarovanjih pri nas za relativno nov in razmeroma redko uporabljan instrument, ki je na slovenskem trgu prisoten dobro desetletje. To je očitno premalo, da bi podjetniki vedeli, kako jim lahko koristi kot sredstvo zavarovanja, ugotavlja. S kavcijskim zavarovanjem slovenskih podjetnikov tudi nihče posebej ne seznani, pravi Jus. Poleg tega so zavarovalnice pri nas premalo proaktivne pri ponujanju tega produkta in niso uspele ali želele izkoristiti priložnosti, ki so se odprle kot posledica bančnega kreditnega krča. Tržijo ga selektivno kot obrobnega in temu primerno imajo iz tega malo prihodkov, izkušenj in znanja, dodaja Jus.

Podjetnik Mirko Požar veliko posluje v Franciji:  | Foto: Bor Slana Podjetnik Mirko Požar veliko posluje v Franciji: Foto: Bor Slana

Najtežje je dobiti zavarovanje za dobro izvedbo del in odpravo napak

Pri nas ima dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v vrsti kavcijskih zavarovanj trenutno pet zavarovalnic. Te so v zadnjih petih letih skupaj sklenile nekaj več kot 18 tisoč zavarovanj in zbrale za 8,7 milijona evrov zavarovalnih premij, so nam pojasnili na Agenciji za zavarovalni nadzor. Večino premij je bilo zbranih iz zavarovanj za odpravo napak v garancijskem roku.

V prej omenjenem ljubljanskem inženirskem podjetju pravijo, da naročniki sodelovanja na razpisih večinoma ne pogojujejo več samo z bančnimi garancijami, ampak za zavarovanje enakovredno sprejemajo tudi kavcijska zavarovanja. Ob tem dodajajo: "Se pa kdaj še pojavi zahteva v razpisni dokumentaciji, kjer je navedena samo bančna garancija kot instrument za zavarovanje resnosti ponudbe. Vendar so nam do zdaj vsi, ki smo jih zaprosili, če lahko namesto bančne garancije predložimo kavcijsko zavarovanje, to tudi odobrili." Največja težava je dobiti bančno garancijo ali kavcijsko zavarovanje za dobro izvedbo del in za odpravo napak v garancijski dobi, ugotavljajo iz prakse.

"Za bančnimi garancijami in kavcijskimi zavarovanji stojijo licencirane in krepko regulirane ter nadzorovane finančne institucije z dobrimi bonitetami. Bančne garancije se preprosto honorirajo na zahtevo upravičencev, kavcijska zavarovanja pa so praviloma pogojna in nudijo terjatvam upnikom 'le' bonitetno jamstvo, zato so lahko pri kavcijskih zavarovanjih zahtevane varščine nižje, odstotek kritja pa je lahko tudi višji kot pri bančnih garancijah," še pravi Jus in dodaja, da je ena od razlik med bančno garancijo in kavcijskim zavarovanjem tudi ta, da se banke pri odobravanju garancij bolj osredotočajo na kreditno tveganje komitenta.

Uredba o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju pozna štiri vrste varovanja naročnika: z denarnim depozitom, z menico, s kavcijskim zavarovanjem in z bančno garancijo. | Foto: Uredba o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju pozna štiri vrste varovanja naročnika: z denarnim depozitom, z menico, s kavcijskim zavarovanjem in z bančno garancijo.

Medtem pa se zavarovalnice pri kavcijskih zavarovanjih v svetu bolj osredotočajo na sposobnost izvajalca, da bo posel oziroma storitev izvedena. "Zavarovalnica bo jamstvo izpolnila tako, da bo prvenstveno poskrbela za izvršitev posla, kar je tudi primarni interes upnikov, šele podredno bo zavarovancu izplačala 'odškodnino'."

Podjetnik Mirko Požar v Franciji posluje predvsem z zavarovanji

S kavcijskimi zavarovanji veliko posluje Mirko Požar, direktor podjetja Soltec Mipo, ki je zadnja leta poslovno dejaven v tujini, predvsem v Franciji. Pravi, da vsa zavarovanja, vezana na garancijsko dobo, ureja s tujimi zavarovalnicami. "Tam je ta sistem zelo dobro razvit. Z zavarovalno polico, ki jo prejme naš kupec in velja deset let, se v primeru neodprave napak v garancijski dobi kupec poplača. To je ugodna rešitev za mala in srednja podjetja," pojasnjuje Požar.

Za razliko od bančnih garancij, ki obremenjujejo kreditni potencial podjetja in se za čas trajanja garancije plačujejo četrtletno, gre pri kavcijskih zavarovanjih za enkratno plačilo. "V našem primeru ta znaša 1,3 odstotka od vrednosti zavarovalne vsote," pravi Požar, ki poudarja, da cena zavarovanja zanj niti ni ključna. Medtem ko mora podjetje bančno garancijo zavarovati z zastavo premoženja, mu tega pri zavarovalni polici ne treba.

Za kavcijska zavarovanja se v Sloveniji največ zanimajo podjetja iz gradbenega in storitvenega sektorja. | Foto: Bor Slana Za kavcijska zavarovanja se v Sloveniji največ zanimajo podjetja iz gradbenega in storitvenega sektorja. Foto: Bor Slana

Zavarovalnice: povpraševanje narašča

Iz zavarovalnic so nam odgovorili, da povpraševanje po kavcijskih zavarovanjih v zadnjih letih narašča. V Adriatic Slovenica so lani beležili 15-odstotno rast glede na leto prej. Razloge za porast takšnih zavarovanj v Zavarovalnici Triglav pripisujejo vedno večjemu številu investitorjev, ki dopuščajo predložitev kavcijskega zavarovanja, ter hitremu odzivu zavarovalnic na povpraševanje in konkurenčnim cenam.

V večini zavarovalnic opažajo, da se poznavanje tovrstnih zavarovanj med slovenskimi podjetniki izboljšuje, kar je pretežno posledica počasne odzivnosti bank. V zavarovalnici CDA40, ki je v Sloveniji prisotna približno leto dni, pa opozarjajo, da večina naročnikov in izvajalcev oziroma podjetnikov še ni seznanjena, da je kavcijsko zavarovanje pri javnem naročanju enakovreden finančni instrument bančni garanciji ali denarnemu depozitu.

Po navedbah zavarovalnic največ naročnikov kavcijskih zavarovanj prihaja iz gradbenega in storitvenega sektorja, nekaj tudi iz informacijsko-tehnološkega, farmacevtskega in energetskega sektorja.

Ne spreglejte