Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
27. 3. 2024,
13.00

Osveženo pred

2 meseca, 3 tedne

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,02

Natisni članek

Alenka Bratušek gradbeništvo

Sreda, 27. 3. 2024, 13.00

2 meseca, 3 tedne

Bratuškova: Vračamo se na raven, ko je slovensko gradbeništvo slovelo daleč naokoli

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,02
Slovensko-hrvaški forum v Opatiji | Sodelujoči na slovensko-hrvaškem forumu v Opatiji so poudarili pomen gradbenih projektov za gospodarski razvoj. | Foto STA

Sodelujoči na slovensko-hrvaškem forumu v Opatiji so poudarili pomen gradbenih projektov za gospodarski razvoj.

Foto: STA

Slovensko gradbeništvo po besedah ministrice Alenke Bratušek ob številnih infrastrukturnih projektih dokazuje dobro kondicijo in visoko raven kakovosti. Na slovensko-hrvaškem forumu v Opatiji sta Bratuškova in njen hrvaški kolega Oleg Butković naštela večje gradbene projekte v obeh državah in poudarila pomen panoge za gospodarski razvoj.

"Trajnostna logistika predstavlja hrbtenico gospodarstva, logistika ter železniški in cestni promet pa so neločljivo povezani in predvsem v službi gospodarstva, ki ima svoje zahteve ter pričakovanja," je v Opatiji poudarila Bratuškova. 

Ministrstvo po njenih besedah pozornost namenja pretežno razvoju, modernizaciji in vzdrževanju konkurenčne javne prometne infrastrukture, ki bo gospodarstvu omogočila učinkovito načrtovanje oskrbovalnih verig in konkurenčne prednosti na trgu.

300 milijonov evrov za posodobitev železniške infrastrukture

Slovenija je po njenih besedah trenutno izjemno dejavna na področju naložb v železniško in cestno infrastrukturo. "Letno v Sloveniji za posodobitev železniške infrastrukture namenimo okoli 300 milijonov evrov, v polnem zagonu je gradnja drugega železniškega tira od Divače do Kopra, v teku je že gradnja novega potniškega centra Ljubljana," je izpostavila.

V pripravi je tudi drugi naložbeni cikel, ki predstavlja nadgradnjo obstoječih prog za krajše potovalne čase potniških vlakov, za zagotovitev taktnega prometa predvsem v območju ljubljanske urbane regije ter gradnjo novih prog v smislu konkurenčnega železniškega prometa.

"Načrtujejo se gradnja dvotirnosti in elektrifikacije na dolenjski progi, najprej do Ivančne Gorice, nato do Novega mesta, dvotirnost na kamniški progi, dvotirnost na gorenjski progi najprej do Kranja oziroma Naklega, nato do Jesenic. Načrtuje se povečanje hitrosti na obstoječih dvotirnih progah in seveda s tem skrajšanje potovalnih časov, prav tako se načrtujejo povezave do letališča Brnik, ciljne hitrosti za potniške vlake, tako kot določajo evropska pravila, na glavnih progah do 160 kilometrov na uro, na regionalnih do 130 kilometrov na uro za potniške vlake, za tovorne pa do 120 kilometrov na uro," je nanizala ministrica.

Pri cestnih projektih je izpostavila tretjo razvojno os, pri kateri so, kot je dejala, v zadnjem času začeli hitreje odpravljati različne ovire pri pridobivanju gradbenih dovoljenj za posamezne odseke na severnem delu. "Enako velja tudi za južni del te zelo pomembne cestne povezave, ki jo po dolgih letih načrtovanja končno gradimo," je dodala.

Vsega navedenega po ministričinih besedah ne bo mogoče doseči brez uspešnega in kakovostnega gradbeništva. "Veseli me, da slovensko gradbeništvo pri teh projektih dokazuje svojo dobro kondicijo in visoko raven kakovosti. Gradnja železniških viaduktov na trasi drugega tira dokazuje, da se vračamo na raven, ko je slovensko gradbeništvo zaradi svoje strokovnosti in učinkovitosti slovelo daleč naokoli," je še poudarila.

Karavanke
Novice Predor Karavanke končno uradno prebit. Kdaj bo stekel promet? #foto #video

Gradbena panoga četrti največji delodajalec

Direktor medijske hiše Delo, ki z Jutarnjim listom soorganizira današnji forum, Stojan Petrič je poudaril, da je gradbena panoga v Sloveniji četrti največji delodajalec. "Lani je v panogi delalo 8,1 odstotka vseh delovno aktivnih prebivalcev, ob tem pa je prav gradbeništvo med panogami, kjer je pomanjkanje kadrov najbolj pereče," je navedel.

V Sloveniji je že skoraj vsak drugi zaposleni v panogi po Petričevih besedah tuji državljan, velika večina oziroma kar 85 odstotkov jih prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije. "V zadnjih 17 letih je v Slovenijo prišlo več kot sto tisočdelavcev iz tega kadrovskega bazena," je dejal.

Petrič je poudaril, da gradbeni projekti postajajo vse bolj zapleteni. "Mlajše generacije vedno bolj pritegnejo razvoj tehnologij gradnje in gradbenih materialov ter možnosti razvoja in zaposljivosti," je dejal.

Petrič, ki je tudi največji solastnik Kolektorja, je prepričan, da so slovenska gradbena podjetja v naslednjih letih sposobna izpeljati vse predvidene javne naložbe naročnikov v cestno, železniško in luško infrastrukturo ter v visoke gradnje. "Pomembno je, da se na rast trga dela in stabilna vlaganja v javne investicije gleda kot skupno zgodbo," je sklenil Petrič.

Kljub izzivom Hrvaška izpeljala velike infrastrukturne projekte, zdaj je na vrsti železniška infrastruktura

Zbrane sta med drugim nagovorila tudi hrvaški minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo Oleg Butković ter podpredsednica Evropske komisije Dubravka Šuica.

Butković je spomnil, da je Hrvaška kljub izzivom, s katerimi se je v preteklih letih soočala gradbena, pa tudi druge panoge – od pomanjkanja materiala in rasti cen do energetske krize – izvedla nekatere osrednje projekte, med gradbenimi je izpostavil Pelješki most. V naslednjem desetletju se bodo po ministrovih besedah osredotočili na obnovo, modernizacijo in gradnjo železniške infrastrukture.

Šuičeva je poudarila, da je gradbeni sektor bistvenega pomena za dosego skupnih ciljev trajnostnega razvoja, gospodarske konkurenčnosti in socialne kohezije. "Gradbeništvo ne samo da odpira delovna mesta in pogajanja gospodarsko rast, ampak igra tudi ključno vlogo pri ustvarjanju kakovostnih stanovanj, infrastrukture ter pri doseganju energetske učinkovitosti in trajnosti, izmenjavi izkušenj in znanja ter najboljših praks med različnimi subjekti," je povedala.

Varstvo pri delu. Gradbeništvo. Nevarno delo.
Novice Vrednost gradbenih del januarja nižja

 

Ne spreglejte