Boj za teran: s to izjavo bo direktor obalne kleti razburil Kraševce

Medtem ko se Slovenija in Hrvaška pri Evropski komisiji že več mesecev srdito bojujeta za pravico do uporabe imena teran, se vinarji na domačih tleh spet prepirajo.

Med drugim za Vinakoper, najpomembnejšega proizvajalca vina na slovenski Obali. Njegov direktor Nevijo Pucer, ki se mu zaradi slabih izvoznih rezultatov maje stolček, se čudi boju Krašovcev za njihov teran. A trmasti Kraševci se ne dajo. 

Kakšne novice prinaša njihov prvi borec Marjan Colja iz Bruslja pred današnjim sestankom z evropskim komisarjem za kmetijstvo Philom Hoganom?

Vinakoper v primežu različnih interesov

Družba Vinakoper je že nekaj časa v patpoložaju. Ukleščena je med različne interese dveh lastnikov: Luke Koper in Istrabenza, ki imata prek podjetja Adriafin v lasti 78 odstotkov Vinakopra. Otepa se vseh načrtov o povezovanju, v poslovnem smislu pa je zaspala. 

Zdaj je v Vinakopru zavrelo zaradi napovedane zamenjave na vrhu. 

Interesi Hrvaške so jasni. Potencial za prodajo hrvaškega "terana" je Slovenija. Foto: Matej Leskovšek Nadzorni svet podjetja je prejšnji petek dolgoletnega direktorja Pucerja obvestil, da ga ne bo znova imenoval za predsednika uprave. Za zamenjavo naj bi se odločili:

• zaradi dlje časa trajajoče stagnacije poslovanja in 
• ker naj bi menili, da Pucer ni izpolnil ciljev iz dolgoročnih strateških načrtov, predvsem pri izvozu. V kleti Vinakoper so leta 2015 proizvedli več kot tri milijone litrov vina. Z izvozom so ustvarili le slaba dva odstotka prihodkov, strateški cilj pa je 18 odstotkov. 

Pucerju se mandat izteče junija, do takrat pa naj bi nadzorniki našli njegovega naslednika. A pri tem bi se lahko zapletlo. Po neuradnih informacijah se namreč Pucer, ki Vinakoper vodi že več kot dve desetletji, pogoje za upokojitev pa že izpolnjuje, s položaja ne želi umakniti brez boja.

Preberite še:

-> Razkrivamo: kaj so glede Cimosa zahtevali Hrvati
-> Zakaj je nekdanja slovenska starleta bankrotirala

Delavci zamenjavi nasprotujejo

Zaposleni v Vinakopru so tako že pred dnevi začeli zbirati podpise za sklic zbora delavcev, na katerem bi odločali o odpoklicu Ivice Bračka, svojega predstavnika v nadzornem svetu. Bračko je namreč po naših informacijah eden od treh članov nadzornega sveta, ki so glasovali za Pucerjev odhod z vrha družbe. 

Istega mnenja sta bila tudi Domen Trobec in Robert Fakin, drugi v nadzornem svetu sedi v imenu Kmetijske zadruge Agraria, lastnice dobrih 20 odstotkov Vinakopra. Dosedanjega direktorja tako podpira le predsednica nadzornega sveta Mojca Černe Pucer, ki nam je za pojasnila včeraj ni uspelo priklicati. Če bi v nadzorni svet prišel predstavnik zaposlenih, ki bi bil naklonjen Pucerju, njegovi nasprotniki ne bi imeli na voljo dovolj glasov za zamenjavo. 

Nevijo Pucer je za Siol.net potrdil, da zaposleni v podjetju zbirajo podpise. "To počnejo na lastno pobudo," je poudaril. "Okrog družbe Vinakoper so številni interesi. Tudi nekateri nadzorniki so bili pod različnimi pritiski. Sam sem nameraval vztrajati naprej, a tega ne bom počel pod vsakršnimi pogoji," je dodal Pucer. 

Postopek prodaje ustavljen

V ozadju kadrovskega spopada v Vinakopru je tudi boj za lastniško obvladovanje družbe, ki upravlja s skoraj 600 hektarji prvovrstnih vinogradov. 

Za nakup kleti Vinakoper se je zanimalo tudi komunalno podjetje v lasti Mestne občine Koper. Foto: Matej Leskovšek Že konec avgusta smo poročali, da se je Istrabenz odločil prodati svojo polovico družbe Adriafin, katere največja naložba je Vinakoper. V Istrabenzu so prejeli zavezujoče ponudbe treh potencialnih kupcev: 

• Marjetice, komunalnega podjetja v lasti Mestne občine Koper, ki ga vodi Gašpar Gašpar Mišič,
• družbe Metalka Commerce, ki jo obvladuje Marjan Pišljar, in
• Vinske kleti Goriška Brda, ki je s tem želela storiti prvi korak pri gradnji tako imenovanega obalno-kraškega vinskega stebra in večji povezavi med vinarji na tem območju.

Za polovični delež Adriafina, ki ima že dve leti začasno vodstvo, naj bi ponujali okrog tri milijone evrov. Tik pred koncem leta so iz Istrabenza ponudnikom sporočili, da zaradi manjkajočih podatkov o vrednosti podjetja Vinakoper ne morejo nadaljevati formalnega procesa prodaje. 

Komu je nasprotoval direktor Vinakopra

Pucer je prihodu dveh od treh morebitnih kupcev nasprotoval. 

Pri Pišljarju ga je zmotilo, da se ukvarja z nepremičninami, ne z vinarstvom. V prihodu Kleti Brda pa je videl "eno od zgodb, ki smo jih v Sloveniji že videli". "Kako bi nas lahko oni kupili, če še sami ne dobijo posojil," nam je dejal Pucer. 

Drugačnega mnenja je direktor Kleti Brda Silvan Peršolja: "V Sloveniji pri konsolidaciji vinarske dejavnosti izgubljamo dragocen čas. Le skupaj se lahko lepo razvijamo na trgih. Več proizvajalcev, ki nastopamo skupaj, to dokazuje. Lani smo izvozili pet kontejnerjev vina, samo letos že tri." V enem takšnem kontejnerju je prostora za 13 tisoč steklenic. 

Zaveznika naj bi tako Pucer, sicer občinski svetnik stranke Koper je naš, ki jo vodi Boris Popovič, našel v Marjetici. 

Mišič je zanikal, da bi Vinakoper kupovali zaradi reševanja Pucerjevega položaja. "Vinakoper ni običajno podjetje, ampak del kulturne dediščine in identitete. Ne moremo dopustiti, da tolikšno število vinogradov pade kar tako nekomu v roke. Poglejte, kaj se je zgodilo v Vipavi, ko so Ukrajinci kupili Agroind," je dejal Mišič.

Na vprašanje, kako vidi poslovanje Vinakopra, je Mišič odgovoril, da Pucer zadnja tri leta ni imel miru. "Glavna težava je pasivnost zdajšnjih lastnikov. Slovenija ima ogromno rezerv pri izvozu vina, a ne ve, kaj bi počela sama s sabo," je poudaril Mišič.

Kaj bo naredila Luka Koper?

Pucer bi "v tej fazi še najraje videl, če bi Istrabenzov delež v Adriafinu odkupila Luka Koper". S tem bi sama postala največja lastnica Vinakoper. "Tako bi dobili več let časa, da najdejo strateškega lastnika," meni Pucer. 

"Občutek imam, da smo v tej borbi Kraševci in ministrstvo, drugih slovenskih vinarjev pa v njej ni," je kritičen Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda. Foto: Ana Kovač Po naših informacijah je uprava Luke Koper, ki jo vodi Dragomir Matić, že v nedavnem postopku prodaje načrtovala uveljavitev predkupne pravice do 50-odstotnega deleža v Adriafinu, a za to ni dobila sklepa nadzornega sveta. V Luki so pojasnili, da bodo pri vseh postopkih ravnali tako, da bodo zaščitili interese družbe. 

Že spomladi so v Luki Koper zavrnili možnost, da bi svoj delež v Adriafinu prodali skupaj z Istrabenzom, kar bi lahko zvišalo kupnino za oba deleža. K temu je Luko pozval Slovenski državni holding (SDH), ki ga je takrat vodil Marko Jazbec. Njegov poziv SDH je časovno sovpadal z zaostrovanjem napetosti okrog Luke Koper.

Prodajo družbe Vinakoper je tedaj kot "izrazito neodgovorno in celo nevarno za Primorje" ocenil tudi minister za kmetijstvo Dejan Židan, danes glavni borec države za teran. A tudi na tej fronti so pogledi nesojenih primorskih partnerjev različni. 

"Proti Hrvatom igrajmo kot slovenska ekipa"

"Sam imam o tem nekoliko drugačno mnenje. Vem, da so imeli tudi v hrvaški Istri vedno teran, da bi jih uveljavitev prepovedi prizadela in da to ne bi bilo prav. Lahko bi se našla kompromisna rešitev, s katero bi bili zadovoljni tako proizvajalci kraškega kot istrskega terana. Namesto da bi energijo usmerjali v sodelovanje, ustvarjamo trenja, ki negativno delujejo tudi na druge zadeve," je do boja Kraševcev kritičen Pucer.

"Če igramo kot slovenska ekipa, bi se morali tako tudi kazati. Občutek imam, da smo v tej borbi Kraševci in ministrstvo, drugih slovenskih vinarjev pa v njej ni. Na hrvaški strani so na isti strani vsa stroka in vsa veriga, pri nas pa iščemo drobne razlike," je medtem k poenotenju slovenskih vinarjev pozval Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda.

Ob tem je spomnil na čas, ko se je morala Slovenija odreči uporabi imena tokaj oziroma privoliti v pogoje, ki so jih zahtevali Madžari. "Ne vem, zakaj je zdaj pri teranu drugače. Očitno imamo v Evropi dva načina spoštovanja pravil. V vsakem primeru je razvrednotenje blagovne znamke slovenskega terana slabo," je dejal Peršolja.

Do mnenja direktorja Vinakoper je kritičen tudi Colja, direktor družbe Vinakras in predsednik civilne iniciative za zaščito terana. "Teran je vedno bil in bo vedno povezan s Krasom. In to bi morali razumeti tudi vinarji iz Kopra," je dejal. Sprašuje se, ali si istrski vinarji morda želijo, da Hrvati slovenski trg preplavijo s "teranom", ne več z refoškom, ki ga pridelujejo njihove kleti.

Hrvati bi s poceni "teranom" osvojili slovenski trg

V Sloveniji pridelamo in prodamo 1,5 milijona litrov terana na leto, kar je okoli dva odstotka slovenske proizvodnje vina. Skoraj vse konča na slovenskem trgu, izvoza je zgolj za nekaj odstotkov.

Na ministra Dejana Židana se zgrinjajo očitki, da je v Bruslju slabo ščitil slovenske interese. Foto: STA , Interesi Hrvaške so po besedah Colje jasni. "Potencial za prodajo hrvaškega 'terana' je Slovenija. Tudi na Hrvaškem ga ne pijejo in ga do pred nekaj leti niso pridelovali za trg," je pojasnil. Hrvati ga lahko kvečjemu izvozijo v Slovenijo.

Pri tem je glavna težava za slovenske proizvajalce nelojalna konkurenca. Teran s Krasa je pridelan po pravilniku. Na Hrvaškem imajo medtem med drugim boljše pogoje za dozorevanje. Hrvaški "teran" pa je lahko tudi že namizno vino, ki mu lahko primešajo 15 odstotkov drugega vina.

Vdor cenejšega hrvaškega "terana" bi lahko pomenil katastrofo za kraške proizvajalce vina, saj je kar 85 odstotkov vinogradniških površin na Krasu zasajenih z grozdjem sorte refošk za teran.

Kaj zahteva Slovenija od Bruslja

Danes se bodo slovenski pridelovalci terana, tudi Colja, srečali z evropskim komisarjem Hoganom, ta naj bi jim pojasnil, zakaj bodo pri uporabi imena teran pri označevanju vina Hrvatska Istra dodelili izjemo Hrvaški. 

"Pričakujemo, da nas bo komisar seznanil z argumenti, zakaj so se tako odločili. Tudi to, zakaj so nas izločili iz odločanja, glede na to, da se odloča o nas. Od njega bomo zahtevali, naj komisija prekine vse aktivnostmi. Ne vemo, ali nas bo poslušal."

Omenil je pismo, ki ga je poslala evropska varuhinja človekovih pravic in v katerem opozarja na kršitve oziroma nepravilnosti pri postopkih pred Evropsko komisijo.

Slovenska stran zahteva tudi dostop do dokumentacije, s katero je Hrvaška zahtevala izjemo za označevanje vina teran. Čemu? "Ker gre tudi za ponarejene, prirejene dokumente. Tisto, kar smo videli, je ponarejeno. Vzeto je s hrvaške spletne strani in je pisano na kožo Hrvatom."
"Teran je vedno bil in bo vedno povezan s Krasom. In to bi morali razumeti tudi vinarji iz Kopra," pravi direktor Vinakras. Foto: Matej Leskovšek