Cimos: kako je hrvaška vlada Sloveniji želela nastaviti novo past

Foto: Matej Leskovšek

Razkrivamo, zakaj so propadli novi pogovori v trikotniku Slovenija-Hrvaška-italijanski kupec o reševanju Cimosa.

Časa za dogovor, ki bi rešil prodajo Cimosa, s tem pa pred stečajem skupino, ki samo v Sloveniji zaposluje več kot 2000 ljudi, je očitno zmanjkalo.

Iz italijanskega finančnega sklada Palladio Finanziaria so namreč sporočili, da tudi teden dni po tem, ko so uradno odstopili od nakupa Cimosa, še vedno niso izpolnjeni nekateri odložni pogoji, zaradi katerih so se odločili dvigniti roke nad prihodom v Cimos. 


"Že 20. februarja smo sporočili, da določeni odložni pogoji, ki bi morali biti izpolnjeni najkasneje do 31. januarja, še vedno niso izpolnjeni, posledično so pravni dokumenti, sklenjeni s konzorcijem prodajalcev, avtomatsko prenehali veljati," so potrdili v Palladio Finanziaria.

Odločitev, da se zaradi tega umaknejo iz nameravane transakcije, so že sporočili konzorciju prodajalcev na čelu z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). 


Preberite še:

Dan po italijanski rdeči luči: kaj se dogaja v Cimosu? #foto #video

Konec za Cimos? Minister Počivalšek pravi, da (še) ne. 

Šok iz Zagreba: hrvaška vlada izigrala Počivalška in kupca Cimosa 

Spor s Hrvati lahko ogrozi prodajo Cimosa


Zakaj je zadnji krog pogovorov o prodaji Cimosa padel vodo?

Po naših informacijah se je zapletlo pri besedilu sporazuma med slovensko in hrvaško stranjo.

Slovenski gospodarski minister Zdravko Počivalšek in hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić Foto: STA Dokument od slovenske slabe banke ne zahteva le plačila sedmih milijonov evrov, s katerimi bi hrvaška stran odstopila od terjatev proti Cimosu, ampak tudi izpolnitev dodatnih obveznosti pri reševanju delovnih mest na Hrvaškem, ki so odvisni od volje in načrtov Italijanov.

Prav v tem določilu se je skrivala past. Če bi na Hrvaškem ocenili, da jih DUTB ni izpolnila, bi to lahko razumeli kot kršitev sporazuma. Sporazum je bil namreč v tem delu tako zavezujoč, da je Hrvatom dajal podlago za vlaganje tožb tako proti DUTB kot proti italijanskemu kupcu. Od DUTB bi lahko zaradi tega zahtevali celo odškodnino.

Zakaj tega slovenska stran ni prepoznala, ni jasno.

Razkrivamo: kaj so zahtevali Hrvati

Slovenska slaba banka bi hrvaški strani morala zagotoviti, da bo italijanski kupec Cimosa prevzel tudi vse zaveze o bodočem delovanju Cimosa.

Kot smo že poročali, gre za ohranitev proizvodnje na vseh treh lokacijah na Hrvaškem (v Buzetu, Roču in Labinu) in to do konca leta 2018. Tega Italijani niso želeli sprejeti, saj že aktualni poslovni načrt, ki so ga pripravili v Palladio Finanziaria, predvideva zmanjševanje števila zaposlenih v skupini Cimos.

Besedilo sporazuma, ki smo ga pridobili na Siol.net, razkriva, da bi DUTB k ohranitvi delovnih mest na Hrvaškem zavezovale kar tri od štirih alinej dogovora. Sporazum bi tako DUTB OBVEZAL:

  • da bo bodoči lastnik v Cimosu postopal s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika in da v skladu s svojimi zmogljivostmi naredi vse, kar je v njeni moči, da obdrži proizvodnjo na Hrvaškem,
  • da bo bodoči lastnik v Cimosu naredil vse, kar je v njegovi moči, da obdrži obstoječe število delovnih mest na Hrvaškem,
  • da bo bodoči lastnik v Cimosu naredil vse, kar je v njegovi moči, da ohrani proizvodnjo v Cimosovem obratu v Labinu.

Poslovanje Cimosa se poslabšuje

Zadnji rezultati Cimosa kažejo katastrofalno sliko. Poslabšujejo se vsi ključni kazalniki poslovanja. 

Poslovni prihodki so znašali 317 milijonov evrov, kar je več kot 75 milijonov evrov manj kot v letu pred tem. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) je sicer znašal 4,9 milijona evrov na ravni matične družbe, na ravni celotne skupine pa okoli 25 milijonov evrov.

Čista izguba je znašala 10,3 milijona evrov. Med drugim so morali oblikovati dodatne oslabitve in rezervacije za spore.

Zmanjšuje se tudi kapital Cimosa, samo v zadnjem četrtletju lani za 6,5 milijona evrov. Po zadnjih podatkih ga je še za 28 milijonov evrov. Finančne obveznosti so ob koncu leta znašale 131 milijonov evrov. Dolg se ne zmanjšuje.

Decembra je Cimos v skladu z načrtom odplačal šesti obrok dodatnega financiranja, ki so mu ga zagotovili kupci. Zaradi poplačevanja obveznosti iz prisilne poravnave je bil denarni tok na ravni celotnega leta negativen in je znašal - 9,6 milijona evrov.

Po podatkih iz konca lanskega leta je v celotni skupini Cimos zaposlenih le še okoli 4000 ljudi, od tega jih je bilo v krovni družbi v Sloveniji približno 1500.

Dokument, ki ne bi rešil ničesar

V DUTB bi se torej s sporazumom zavezali k izpolnitvi obveznosti, povezanih z reševanjem delovnih mest na Hrvaškem, na katere sami po prodaji ne bi imeli vpliva.

Če bi Hrvati od sporazuma čez čas odstopili, bi se tudi italijanski kupec znašel v istem položaju kot danes. Namesto rešitve vprašanja vseh obveznosti za nazaj, bi lahko v Zagrebu proti Cimosu vlagali nove tožbe in sprožali nove postopke, s katerimi bi Italijani potiskali v podrejeni položaj.

Dokument, ki bi ga podpisala slovenska in hrvaška stran, v trenutni različici torej ne bi rešil ničesar.

Kaj so nerešena vprašanja pri Cimosu

V skupini Cimos je zaposlenih okoli 4000 ljudi. V skupini Cimos je zaposlenih okoli 4000 ljudi. Foto: STA Kot smo že poročali, je ključno vprašanje povezano s tožbo, ki jo je je proti Cimosu vložila hrvaška Agencija za zavarovanje depozitov in sanacijo bank (DAB). Gre za terjatev, ki izhaja še iz časov propadle Rijećke banke. 

Čeprav sta se v začetku februarja slovenski minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in hrvaški minister za privatizacijo Goran Marić dogovorila, da bo DUTB v hrvaški proračun vplačala sedem milijonov evrov, v zameno pa bo DAB odstopila od vseh zahtevkov proti Cimosu, ki izhajajo iz preteklosti, je hrvaška stran v meddržavni dogovor skušala vnesti dodatne zaveze. Te bi predvidele ohranitev proizvodnje Cimosa na vseh treh lokacijah v tej državi (v Buzetu, Roču in Labinu) in to do konca leta 2018, česar Italijani niso želeli sprejeti.

V vmesnem času je slovenska stran očitno pozabila še na eno nerešeno vprašanje: lastninske pravice Cimosovih nepremičnin v Buzetu in Roču.

Hrvaško državno pravobranilstvo (DORH) je namreč po tistem, ko je DAB vložil tožbo proti Cimosu, začelo izpodbijanje vpisa nepremičnin, ki so po zadnjih vrednotenjih ocenjene na 40 milijonov evrov. Ker še vedno obstaja nevarnost, da jih bo Cimos izgubil, tudi to pomeni ogromno tveganje za družbo in s tem za njenega novega lastnika.  

Zapravili še teden dni časa

Sledilo je iskanje rešitve. Še prejšnji ponedeljek, ob prvi košarici Italijanov, so predstavniki slovenske državi upali, da si bodo Italijani premislili in vrnili za pogajalsko mizo. Prepričani so bili, da odhod Italijanov ni dokončen in da so (si) pustili vsaj še nekaj dni manevrskega prostora.

"Italijane bomo povabili k nadaljevanju pogovorov," je pred tednom dni po sestanku s predstavniki DUTB, Slovenskega državnega holdinga (SDH) in ministrstva za finance dejal Počivalšek. Namera mu očitno ni uspela.

Na odziv hrvaškega ministrstva za državno premoženje pod vodstvom Gorana Marića še čakamo.

Prodajalci Cimosa z načrtom B

Prodajalci Cimosa bodo takoj začeli z izvajanjem alternativnega načrta, so sporočili iz Družbe za upravljanje terjatev bank. Načrt predvideva podobne ukrepe, kot so bili predvideni v dosedanjih pogajanjih. S tem nameravajo zagotovili možnosti za nadaljnje delovanje Cimosa, poroča STA.

Komentarji

30
  • cornus / 27.02.2017. ob 16:09

    naj mi zdaj nekdo končno obrazloži: zakaj vseskozi pretiravanje o izgubi delovnih mest-4000?? V Sloveniji jih je 1700 in le ti so lahko izgubljeni! Mesta na tujem niso več v naši domeni, kot da uživamo v tej samomorilski situaciji!

  • PolentaPolitik / 27.02.2017. ob 19:08

    Ko kupca prosiš, da bi kupil, verjetno neke hude kupnine ne moreš pričakovati. Prav tako ne, ko mu postavljaš razne pogoje (npr. število zaposlenih). Če veš, kako poslovati, potem obdrži podjetje in posluj sam. Ampak tega definitivno ne vemo.

  • srebrnkasta / 27.02.2017. ob 14:36

    Kaj počnejo ti ljudje na vladi oz. DUTB, da mora sedaj Cimos v sečaj, nagati to bando leno ki samo žre davkoplačevalski denar.

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.