Torek, 9. 5. 2023, 14.26
11 mesecev, 3 tedne
Bodo pri nas sploh še zorele marelice?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,71
4
Zaradi podnebnih sprememb se povečuje tudi število škodnih zahtevkov in njihova višina, ugotavljajo v Zavarovalnici Triglav, kjer opozarjajo, da bo treba še več narediti za zaščito pred vremenskimi ekstremi. Samo v sadjarstvu so se letos soočili že s peto spomladansko pozebo v zadnjih osmih letih, zato se odpira vprašanje, ali je sajenje določenih vrst pri nas sploh še smiselno.
Lansko leto se po oceni Zavarovalnice Triglav uvršča na tretje mesto po ocenjeni vrednosti škod iz množičnih škodnih dogodkov v zadnjem desetletju, kar je vse bolj povezano s podnebnimi spremembami, ki smo jim priča. Na udaru je predvsem kmetijstvo, znotraj te panoge pa še posebej sadjarstvo, ki ga je letos vnovič prizadela spomladanska pozeba.
Aleš Zupan, direktor službe za kmetijska zavarovanja v Zavarovalnici Triglav, pravi, da bo v luči podnebnih sprememb potreben razmislek, katere vrste bo pri nas sploh še smiselno gojiti.
"Preden neurje ali drug vremenski pojav poškoduje objekte ali avtomobile, je na udaru kmetijska pridelava. Obdobje toč in viharjev, za katero je še pred leti veljalo, da traja od maja do septembra, se je zdaj raztegnilo na obdobje od aprila do oktobra. Lani smo imeli prvo množično škodo zaradi toče že maja, medtem ko se je v preteklosti to dogajalo predvsem junija in julija," razlaga Aleš Zupan, direktor službe za kmetijska zavarovanja v Zavarovalnici Triglav.
Mlajšim od trideset let se to vreme zdi normalno
Vse bolj ekstremni vremenski pojavi so seveda povezani s podnebnimi spremembami, ki se po besedah meteorologa Branka Gregorčiča z agencije za okolje kažejo predvsem v zviševanju temperatur. "Najhitreje se segreva Arktika, potem pa sledijo že kopenski predeli severne poloble, kamor sodi tudi Evropa. Če primerjamo današnjo situacijo s klimatološkimi vrednostmi iz preteklega stoletja, potem vidimo, da se je hitro segrevanje ozračja začelo sredi osemdesetih let in da se v zadnji letih to vse bolj stopnjuje," pravi.
Tridesetletnikom in mlajšim se zdi trenutno vreme morda normalno, a ni tako, opozarja vremenoslovec Branko Gregorčič.
Ob tem se pošali, da se generaciji, ki je stara 30 let ali manj, zdi trenutno podnebje verjetno nekaj normalnega, vreme, ki smo ga imeli v obdobju pred letom 1980, pa bi prej kot z normalnostjo povezovali z ledeno dobo.
Problem, ki se zaradi teh sprememb kaže predvsem v kmetijstvu, je po njegovih besedah ta, da se zaradi višjih temperatur spomladi rastlinje hitreje razvije, zaradi česar je tudi bistveno bolj občutljivo na pozebe, ki jih meteorologi težko vnaprej napovejo, kmetje pa se nanje bistveno težje pripravijo, kot na primer na točo, pri kateri so se mreže, predvsem v sadjarstvu, izkazale pravzaprav že kot nujen ukrep.
Grozdje morajo trgati ponoči
Kako močno so podnebne spremembe vplivale na pridelavo grozdja in proizvodnjo vina, je na okrogli mizi o vremenskih ekstremih, ki so jo organizirali v Zavarovalnici Triglav, slikovito opisal priznani štajerski vinogradnik Danilo Steyer. Če so po njegovih besedah, ko je z vinogradništvom začenjal, sorto ranina običajno trgali proti koncu septembra, imajo zdaj trgatev te sorte že skoraj sredi avgusta, ko so tudi pogoji bistveno drugačni. "Ker je avgusta sredi dneva lahko tudi 35 stopinj, je grozdje vroče, zato ga je treba trgati ponoči, treba ga je hladiti že po poti do kleti. Podobne spremembe opažamo tudi pri drugih sortah, dobre tramince smo recimo trgali pred 25 leti po 1. novembru, ko je trgače že krepko zeblo v roke, zdaj je do 25. septembra trgatev običajno že zaključena," pravi Steyer.
Včasih vinogradnikov ni bilo strah spomladanskih pozeb, pravi vinogradnik Danilo Steyer.
Z zgodnjim razvojem grozdja je po njegovih besedah povezan tudi strah pred pozebo, ki v preteklosti zaradi poznejšega cvetenja trt v primerjavi s sadnim drevjem ni bil toliko prisoten. "Dejstvo je namreč, da proti pozebi za razliko od toče težko kaj ukrenemo, sploh če se temperature precej spustijo," pravi Steyer.
Višje premije zaradi dragih rezervnih delov
A na udaru ekstremnih vremenskih pojavov seveda ni samo kmetijstvo, temveč tudi stavbe, avtomobili in drugo premoženje. Kot pravi Uroš Metličar, direktor službe za premoženjske škode v Zavarovalnici Triglav, ugotavljajo, da se število ujm oziroma množičnih škodnih dogodkov ne povečuje izrazito, a povečuje se njegova intenziteta, kar se odraža v številu prijavljenih škod in višini izplačanih škod. Druga težava je v tem, da je delež zavarovanih stavb, ki znaša dve tretjini, sicer visok, a so zavarovalne vsote za te stavbe prenizke. "Če pogledamo statistične podatke, se je gradnja v zadnjih treh letih podražila za 35 odstotkov, temu pa niso sledile zavarovalne vsote," pravi.
Pri avtomobilih je podražitev zavarovanj po Metličarjevih besedah bolj kot z vremenskimi pojavi povezana s podražitvijo rezervnih delov, ki so v Sloveniji po njihovih podatkih celo tretji najdražji v Evropi.
4