Bodo pohod srbskega tajkuna po Sloveniji ustavili v Beogradu?

AIK Banka, ki je konec lanskega leta na presenečenje številnih objavila namero za prevzem Gorenjske banke, se je po neuradnih informacijah znašla pod drobnogledom srbske centralne banke. 

Po naših informacijah sta se pod lupo srbske centralne banke znašla domnevno previsoka izpostavljenost AIK Banke do podjetij, ki so povezana s srbskim tajkunom Dobroslavom Bojovićem, in sporno financiranje prevzema Energoprojekta, enega od največjih srbskih podjetij, ki se je v lanskem letu sprevrglo v veliko afero. 

Uradnih informacij o tem, zakaj se je AIK Banka znašla v postopku regulatorja bančnega trga in ali je ta že izdal odredbo o ukrepih, ni mogoče dobiti. V Narodni banki Srbije (NBS) na naša vprašanja niso odgovorili. Njihova pojasnila bomo objavili takoj, ko jih prejmemo. 

V AIK Banki pa so nam že pred časom pojasnili, da do konca prevzema Gorenjske banke ne dajejo izjav.

Zakaj Kostić hiti?

A na Kostićeve težave v Srbiji bi lahko nakazovalo njegovo hitenje pri kupovanju Gorenjske banke. 

Tik pred božičnimi prazniki je namreč AIK banka objavila namero za prevzem šeste največje slovenske banke. To je sprožilo več ugibanj o tem, kaj se skriva v ozadju te poteze. 

Foto: Klemen Korenjak Kostić je namreč namero, ki ji bo morda sledila še ponudba za prevzem, objavil še pred koncem dogovorov s konzorcijem največjih lastnikov Gorenjske banke o nakupu 55 odstotkov njenih delnic. 

Prav tako za vstop v Gorenjsko banko še nima zelene luči slovenske države. Ta je namreč prek Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Kapitalske družbe (KAD) najpomembnejša delničarka Save, največje lastnice Gorenjske banke. Delničarji Save bodo o prodaji delnic banke odločali na skupščini. 

AIK Banka pa bo morala znova pridobiti še soglasje Banke Slovenije za prevzem večinskega deleža Gorenjske banke, saj se je prejšnje soglasje izteklo.

AIK Banka potrebuje soglasje iz Srbije. Ga bo dobila?

Kostić si tako nov posel v Sloveniji, kjer je že postal lastnik Hotela Palace v Portorožu in 30-odstotnega deleža tamkajšnjega letališča, želi očitno skleniti, še preden bi do države in Banke Slovenije prišle informacije, ki bi lahko razgalile način poslovanja AIK Banke v Srbiji. 

Po zakonu o bančništvu mora namreč AIK Banka k zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v Gorenjski banki priložiti tudi soglasje Narodne banke Srbije. 

Kostić je eden od pomembnejših igralcev v zgodbi, ki je lani pretresala Srbijo. Gre za prevzem srbskega gradbenega podjetja, ki zaposluje 2.300 ljudi, posluje pa na treh celinah. 

Kreditirali zadolženega tajkuna

Od lanskega julija je v večinski lasti Dobroslava Bojovića, ki mu številni v Srbiji očitajo, da podjetja po prevzemih finančno izčrpa. V zadnjem obdobju naj bi se znašel v precejšnjih finančnih težavah. 

Foto: STA , Njegova podjetja namreč poslujejo z izgubo, skupaj pa imajo za 126 milijonov evrov dolgov. Pri več Bojovićevih podjetjih so revizorji ugotovili negotovosti, povezane z njihovim bodočim poslovanjem. 

Pri bankah v Srbiji je zato Bojović, ki je do lani obvladoval 25 odstotkov delnic Energoprojekta, naletel na zaprta vrata. Za prevzem, ki bi ga stal 150 milijonov evrov, ni imel na voljo dovolj denarja. Odprli so mu jih le v AIK Banki in Jubanki. Obe sta v lasti Miodraga Kostića. 

Od Portoroža do Karibov in nazaj v Srbijo

Iz dokumentov, ki smo jih pridobili iz Srbije, je razvidno, da je Kostić skoraj v celoti prevzel breme financiranje posla, ki ga je Bojović izpeljal na znan slovenski način: s pomočjo delniških parkirišč, obvodnega financiranja, manevriranjem med različnimi regulatorji in s prikritim kupovanjem državnih deležev. 

AIK Banka je tako skupaj z Jubanko, ki je v njeni lasti, skupini Bojovičevih podjetij odobrila skoraj 90 milijonov evrov vredno jamstvo za prevzem. 

Še skoraj 600 tisoč evrov posojila mu je verjetno osebno odobril Kostić. Drugi največji upnik Bojovićevega podjetja Napred razvoj, ki je uradni prevzemnik Energoprojekta, je namreč družba Groton Global Corp., ki je registrirana na Britanskih Deviških otokih. 

Foto: Thinkstock Obstaja razlog za sum, da je denar za ta posel dobila iz Slovenije. V začetku leta 2016 ji je portoroški Hotel Palace, ki ga je pred tem kupil Kostić, nakazal 2,5 milijona evrov kratkoročnega posojila. 

To pa ni edina povezava te afere s Slovenijo. AIK Banka je namreč financirala tudi podjetja, ki so za Bojovića kopičila delnice. Podjetju Montinvest Properties, ustanovljenem tik pred prevzemno operacijo, je po podatkih iz Srbije odobrila pol milijona evrov posojila. 

Kdo je Slovenec, ki ga je financiral Kostić?

Končni lastnik podjetja Montinvest Properties prihaja iz Slovenije. To je Tomaž Bole, lastnik podjetja Bolt Naložbe, ki ima v lasti 10 hektarjev veliko zemljišče na območju nove gospodarske cone med Zaloško cesto in železniško postajo v Zalogu pri Ljubljani. 

Bole je v Sloveniji poslovno tesno povezan z Darkom Martinom Klaričem, lastnikom oglaševalske agencije Media Publikum, ki ima velike načrte na področju javnih prevozov in turizma. Njegovo podjetje Adventura je od Zavarovalnice Triglav predlanskim kupilo avtobusnega prevoznika Avrigo iz Nove Gorice. V lasti ima tudi turistično agencijo STA. 

Boletovo podjetje naj bi prek verige povezanih podjetij skoraj dva milijona evrov prejelo tudi iz srbske skupine Victoria Group, kjer je od junija 2016 izvršni in finančni direktor Vladimir Čupić, nekdanji predsednik uprave AIK Banke in nekdanji dolgoletni predsednik uprave srbske Hypo banke. 

Srbski mediji so že pred časom poročali, da se za nakup Victorie Group zanima tudi Kostić, a je sam to zanikal.

Sedež Energoprojekta v Beogradu

Prevzemu nasprotovala tudi centralna banka

Prevzem Energoprojekta, ki ga je financiral Kostić, zaradi nenavadno velikega števila transakcij med povezanimi podjetji, vprašljivega izvora sredstev in drugih manevrov pri pridobivanju virov financiranja danes preiskuje tudi srbski urad za preprečevanje pranja denarja. O tem je že pred časom poročalo več srbskih medijev (Blic, Danas).

Pri tem je Kostić na kocko postavil veliko. V lastništvu Energoprojekta je s tretjinskim deležem ostala "zaklenjena" srbska država. Ko je srbska zavarovalnica Dunav Osiguranje paket delnic Energoprojekta prodala Bojoviću, je srbski predsednik Aleksandar Vučić napovedal preiskave proti njenim vodilnim.

Bojoviću pa je prevzem uspel kljub temu, da so mu v posameznih fazah nasprotovali srbski varuh konkurence, regulator borznega trga in Narodna banka Srbije, ki jo vodi guvernerka Jorgovanka Tabaković. Z nakupom Energoprojekta je namreč Bojović dobil nadzor tudi nad zavarovalno družbo Energoprojekt Garant, za kar bi potreboval soglasje centralne banke.

Kostića zanima elitno zemljišče

Zakaj se je Kostić s pomočjo Bojoviću spravil v odprto "vojno" s srbsko centralno banko?

Ne gre prezreti dejstva, da sta Kostić in Bojović, oba prekaljena igralca divje srbske tranzicije, dolgoletna poslovna partnerja. Leta 2013 je Bojovićevo podjetje Napred odkupovalo delnice AIK Banke, ki so pozneje pristale v lasti Kostića. Kostićeva srbska družba M&V Investment, lastnica AIK Banke, pa je Bojoviću že leta 2009 pomagala pri prvem naskoku na Energoprojekt.

Hkrati ima Energoprojekt v lasti nekatere najbolj prestižne nepremičnine na območju Beograda. Med njimi tudi zemljišče "Blok 26", kjer naj bi v prihodnjih letih zraslo 3.600 novih stanovanj. Investicijska vrednost tega projekta znaša najmanj 400 milijonov evrov. 

Če bo Bojović klecnil pod finančnim bremenom prevzema, bo Kostić prvi v vrsti njegovih upnikov, ki bo lahko računal na dele premoženja. 

Foto: Google maps

Kostićeve banke kot skladi tveganega kapitala

To le potrjuje ocene iz Srbije, da je Kostić poslovnež, čigar model delovanja tudi na področju bančništva spominja na sklade tveganega kapitala. 

V Srbiji namreč ugotavljajo, da si za komitente načrtno izbira zdajšnje ali nekdanje tajkune v težavah, saj se želi tako polastiti njihovega premoženja. Svoje banke pa pri tem uporablja za financiranje lastnih naložb in interesov. 

Banka Slovenije sicer v postopku ugotavljanja primernosti bodočega lastnika banke pri nas med drugim presoja tudi njegov ugled, finančno trdnost in organizacijski ustroj. Zanima jo tudi sposobnost banke, da bo pod novim lastnikom ravnala v skladu s pravili o upravljanju tveganj. 

Ob tem vedno preveri tudi sume, ali bi pridobitev deleža v banki povečala tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma. 

Informacij o konkretnih postopkih presoje primernosti bodočih lastnikov bank v Banki Slovenije ne dajejo.