Bo prodajo Mercatorja proučila Komisija za preprečevanje korupcije?

Državni NKBM je v letih 2009 in 2010 pridobil za 33 milijonov evrov delnic Mercatorja, večino (v vrednosti 18 milijonov evrov) z nakupom na ljubljanski borzi, je dejal Marko Golob, nekdanji član AUKN-ja, sicer med najbolj dejavnimi zato, da Mercatorja Agrokorju niso prodali že lani.

S prodajo je delničarjem povzročena velika škoda "Nakup delnic Mercatorja na borzi je v pogojih finančne krize in zaostrene kapitalske ustreznosti banke lahko poslovno nerazumen ali celo premišljeno škodljiv ukrep," je dejal Golob in dodal, da je v času nakupa delnic Mercatorja dunajska Adriabank, hčerinska banka NKBM-ja in NLB-ja, dajala posojilo Agrokorju v višini več kot 27 milijonov. "Ta posojila so bila zavarovana samo z menicami, pozneje pa se je ugotovilo, da naj bi bilo teh posojil Agrokorju še več. Je to mogoče razlog za prodajo Mercatorja na način, ki po našem mnenju pomeni oškodovanje delničarjev bank in predvsem države kot največjega delničarja?"

Po njegovem mnenju je sporna tudi prodaja delnic Mercatorja v letih 2012 in 2013. "S tempiranjem in načinom prodajnega postopka, ki sta ga v največji meri spodbudili prav državni banki NKBM in NLB, ki sta tudi prek obvladujočega položaja v Pivovarni Laško največji dejanski lastnici Mercatorja, je bila delničarjem teh bank, predvsem Republiki Sloveniji, povzročena občutna finančna škoda."

Alternativa? Marko Golob meni, da NLB in NKBM nista v ničemer poskrbela, da bi Mercator prevzel finančno ustrezno močan kupec, oz. nista preprečila, da ga kupi finančno šibek kupec, kakršen je Agrokor. Prav tako pa naj ne bi ustrezno zavarovali obljub Agrokorja v zvezi s tem, koliko slovenskih dobaviteljev in zaposlenih bo obdržal. S tem sta po njegovem mnenju "državni banki NLB in NKBM resno ogrozili kakovost svojih naložb v Mercatorju in tudi naložb predvsem v slovenskih družbah, ki so dobavitelji Mercatorja. Ni res, da alternativa ne obstaja. Obe banki bi deleže lahko predali DUTB-ju, še boljše pa bi bilo, da bi s prodajo počakale do izvršene monetizacije nepremičnin Mercatorja."

Glede na vse navedeno po mnenju članov združenja Solidarnost obstaja "utemeljen sum, da je bil tak način prodaje, vključno s predhodnimi parkiranji delnic, ki je neposredno oškodoval Mercator in njegove neposredne in posredne lastnike, izpeljan namerno". Zato so Komisijo za preprečevanje korupcije zaprosili, da preuči možnosti, da so bila pri prodaji Mercatorja storjena kazniva oz. koruptivna dejanja.

Na vprašanje, ali bi lahko bila prodajna pogodba med Agrokorjem in Mercatorjem razveljavljena, če bi KPK potrdil sum koruptivnih dejanj, je Marko Golob odgovoril: "Da, saj so v pogodbi zelo močne protikorupcijske klavzule." Kot je dodal, je po pričevanju tistih, ki so prodajno pogodbo videli, v primeru njene razveljavitve veliko bolje zaščiten kupec oziroma Agrokor kot Mercator.