Bo Hrvaška tožila Slovenijo zaradi nuklearke v Krškem?

Šest let po koncu arbitražnega spora glede energije iz Nuklearne elektrarne Krško (Nek) se Hrvaška pripravlja na nov postopek mednarodne arbitraže proti Sloveniji. Začeti ga namerava pri arbitražnem sodišču komisije Združenih narodov (ZN) za mednarodno trgovinsko pravo v New Yorku, razlog pa je, da je pri poslih, ki jih razpisuje Nek, premalo hrvaških podjetij, piše Jutarnji list.

Hrvaška trdi: slovenska podjetja opravijo trikrat več del kot hrvaška Hrvaška in Slovenija sta sicer solastnici Nek in po navedbah časopisa boj za posle traja že dlje časa. Povod za arbitražo naj bi bil, da je pred nekaj tedni Slovenija zavrnila zahtevo za imenovanje hrvaškega člana v dvočlansko upravo Neka. Hrvaška zavrnitev označuje za kršitev meddržavne pogodbe in partnerskih odnosov ter dokaz, da slovenska stran nima volje za reševanje vprašanj glede solastništva v Neku.

Po besedah neimenovanega vira s hrvaškega gospodarskega ministrstva, ki jih povzema Jutarnji list, je ena ključnih težav veliko nesorazmerje med hrvaškimi in slovenskimi podjetji, ki v Nek izvajajo vzdrževalna dela in investicijske projekte.

Med letoma 2010 in 2014 so sicer v Nek izvedli dela v vrednosti približno 240 milijonov evrov. Od tega je slovenska stran dobila 63 odstotkov del, na hrvaško stran pa je odpadlo nekaj več kot 20 odstotkov opravljenih del. Preostala dela so izvedla podjetja drugih držav.

Na vidiku veliki posli, kdo jih bo dobil več? Hrvaška se sklicuje na meddržavno pogodbo o nuklearki, ki navaja, da bodo dela med dobavitelji obeh držav porazdeljena sorazmerno. Od Slovenije zato Hrvaška zahteva več ravnovesja, ne da bi zato trpeli varnost in učinkovitost elektrarne. Prvi korak v to smer bi lahko bil prav način delovanja dozdajšnjega hrvaškega predstavnika v upravi elektrarne. Ta bi poskrbel za več sodelovanja hrvaških podjetij, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje z nuklearko, pa tudi tistih, ki razpisnih pogojev ne izpolnjujejo, da bi se v prihodnje lahko potegovali za posle.

Zato so Hrvati želeli odstaviti dozdajšnjega hrvaškega predstavnika v upravi, čemur pa je Slovenija nasprotovala z obrazložitvijo, da nova oseba ne ustreza strokovnim kriterijem za ta položaj. Med temi je tudi deset let izkušenj pri poslih v nuklearki.

Takšen pogoj omejuje kadrovske zmožnosti hrvaškega elektrogospodarstva (Hep), ki je lastnik polovice Neka, ter odpira dodatno vprašanje za nameravano arbitražo, če bo do nje prišlo, izpostavlja Jutarnji list. Hrvaška stran se po pojasnilih časopisa sprašuje, ali je možno mogoče postaviti novi pogoj z upravnim aktom, ne da bi spremenili meddržavno pogodbo in pogodbo o ustanovitvi družbe, ki določa splošne pogoje za člane uprave Neka.

Nek čaka 150 milijonov dodatnih investicij Jutarnji list še piše, da je spor posledica velike investicije v izgradnjo skladišča za jedrske odpadke, ki bo stala 40 milijonov evrov. Do zapiranja in razgraditve elektrarne načrtujejo še 150 milijonov evrov dodatnih investicij. Gre za pomemben posel podjetja in pri njem je ključno, kdo se bo financiral iz sklada za razgradnjo. Vanj vplačujeta obe strani enako, zato imata obe strani željo po tem, da bi nekaj tega denarja pridobili nazaj z dejavnostmi lastnega gospodarstva.

Spor med državama pa ne bi smel vplivati na delovanje Neka. Elektrarna je temelj električnega omrežja tako na Hrvaškem kot v Sloveniji in samo v lanskem letu je vsaka od držav iz Krškega prejela okrog tri teravate ur energije. Na Hrvaškem ta delež pomeni nekaj manj kot petino celotne potrošnje.

V trenutni upravi Stane Rožman in Hrvoje Perharić Uprava Neka je dvočlanska - predsednika predlaga slovenski družbenik, torej Gen energija, člana pa hrvaški družbenik, Hep. Predsednik uprave Neka je Stane Rožman, član pa Hrvoje Perharić.