Nekdanjemu šefu graditelja Stožic spodletel odpis milijonskih dolgov

Po nekdanjem lastniku Tosame Boštjanu Nagodetu je sodišče zaradi kršenja zakonskih obveznosti zavrnilo odpust dolgov tudi Urošu Ogrinu, nekdanjemu prvemu možu in največjemu lastniku propadlega Gradisa Skupine G.

Tako kot pri Nagodetu so tudi pri Ogrinu nepremičnine in drugo premoženje v vprašljivih okoliščinah prevzemala slamnata podjetja, katerih lastništvo se konča v davčnih oazah. V njihovem ozadju so akterji iz afere Orion.

Za komentar smo se poskušali obrniti na Ogrina, vendar nismo bili uspešni. Njegov odziv bomo objavili, ko ga dobimo.

Hišni gradbinec občine Ljubljana

Ko so v prestolnici gradili številne infrastrukturne projekte, ki jih je v predvolilnih obljubah napovedal župan Zoran Janković, se je Gradis Skupina G uveljavil kot eden od najpomembnejših gradbincev v Ljubljani. Med večjimi projekti, ki jih je dobil, sta bili tudi prenova Kongresnega trga in gradnja podzemne garaže.

Ogrinovo podjetje je bilo tudi eden od glavnih partnerjev pri projektu Stožice, paradnem projektu župana Jankovića. V obdobju gradnje športnega kompleksa je bil Ogrin ne nazadnje tudi direktor projektnega podjetja Grep, ki je pri državnih bankah najelo (vendar nikoli vrnilo) 115 milijonov evrov vredno posojilo.

Opozorila, da bo projekt Stožice nasedel in da bodo morali večdesetmilijonsko luknjo pokriti davkoplačevalci, so se pozneje izkazala za upravičena.

Večletna agonija, med katero so neuspešno iskali dodatne finančne vire, s katerimi bi dokončali trgovski del Stožic, se je končala šele letos jeseni. Najprej je v stečaju končal Grep, kmalu zatem pa po propadli prisilni poravnavi še Gradis Skupina G.

DUTB neuspešno terja sedem milijonov evrov

Državne banke, ki so nasedle v projektu Stožice, so se že pred tem odločile, da se bodo lotile Ogrina. Ta je namreč osebno jamčil za del posojil. Po dostopnih podatkih je nekdanja Factor banka sredi lanskega leta sprožila izvršbo, po kateri je od Ogrina zahtevala plačilo nekaj manj kot sedmih milijonov evrov. 

Podpis prodajne pogodbe za trgovsko središče v Stožicah. Zoran Janković, Uroš Ogrin, generalni direktor Delta Real Estate Dejan Racić in Zlatko Sraka iz Energoplana. Foto: Tina Deu

Tako nekdanjemu prvemu možu Gradisa Skupine G ni preostalo drugega, kot da aprila letos na sodišče vloži predlog za začetek osebnega stečaja. Če bi mu z odpustom obveznosti uspelo, pa bi se rešil milijonskih dolgov, ki jih je skupaj s Factor banko prevzela Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Upniki v Ogrinovem osebnem stečaju bi sicer dobili povrnjen le manjši del posojil, saj se je v njegovi stečajni masi našlo za le slabih 200 tisoč evrov nepremičnin in drugega premoženja.

"Pozabil" prijaviti stanovanje na Mesarski v Ljubljani

Toda osebni stečaj in z njim odpis milijonskih dolgov sta na koncu padla v vodo.

Upraviteljica Jožica Vindiš, ki je pregledala Ogrinovo premoženje in ozadje vseh poslov, ki jih je sklenil v obdobju zadnjih treh let pred začetkom postopka, je odkrila kršitve in zaradi tega vložila ugovor proti odpustu obveznosti.

Kot je pojasnila sodišču, v notarsko overjenem poročilu o stanju premoženja ni bilo stanovanja na Mesarski ulici v Ljubljani in zavarovalne police pri Adriaticu Slovenici. Ogrin se je pozneje branil, da so mu poročilo pripravili pravniki, ne on sam, zato za izpad nepremičnine s seznama premoženja ni vedel.

V notarsko overjenem poročilu o stanju Ogrinovega premoženja ni bilo stanovanja na Mesarski ulici v Ljubljani in zavarovalne police pri Adriaticu Slovenici. Foto: Matej Povše

Vendarle s tem ni prepričal ne Vindiševe ne sodišča, to je upoštevalo ugovor in postopek odpusta obveznosti ustavilo. Sklep sicer še ni pravnomočen.

Ko so Stožice zašle v težave, "prodal" premoženje

Upraviteljica je pri preverjanju ugotovila tudi dejstva, ki kažejo na to, da Ogrin tudi med osebnim stečajem skriva premoženje "s pomočjo slamnatih lastnikov in direktorjev".

Umikanje premoženja se je po naših informacijah začelo že leta 2011, ko je postalo jasno, da ni dovolj denarja za dokončanje trgovskega dela Stožic. Neplačani podizvajalci so s tovornjaki protestirali pred kompleksom. Pojavili so se tudi očitki o nepravilnostih pri porabi evropskega denarja in sumu kaznivih dejanj. Ogrin je tako eden od osumljenih v več ovadbah Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) zaradi domnevno nezakonitih poslov v Stožicah.

Ogrin je že tedaj lastništvo družinske hiše v Ribčevem Lazu v Bohinju in še eno, več kot 300 kvadratnih metrov veliko stanovanje na Mesarski ulici v Ljubljani prenesel na podjetji Uta in Savol. Kmalu zatem ju je prodal podjetjem s sedežem v Veliki Britaniji. Po tistem je Ogrin zatrjeval, da novih lastnikov ne pozna.

Tesne povezave z orionovci

Toda iz dostopnih virov je razvidno, da se za britanskimi podjetji skrivajo glavni akterji razvpite afere Orion z Barbaro Podlogar na čelu. Ti danes pomagajo poslovnežem dvomljivega slovesa pri prenosu premoženja v tujino in so si zaradi svojega delovanja prislužili vrsto kazenskih ovadb.

Med njihovimi "strankami" je tudi Rok Furlan, glavni dobavitelj betona za gradnjo športnega kompleksa v Stožicah, ki je moral svoje nepremičnine in finančne naložbe reševati pred Finančno upravo RS (Furs). Furlan je bil udeležen v še najmanj enem vprašljivem poslu z Gradisom skupino G pod Ogrinovim vodstvom.

O tesnih povezavah med Ogrinom in orionovci, ki jim je prepustil nepremičnine, priča tudi dejstvo, da jih lahko njegova družina prosto uporablja do smrti.

Minil zakonski rok za izpodbijanje

Kljub vsemu stečajna upraviteljica domnevno spornega prenosa premoženja na podjetja, za katerimi stojijo orionovci, ne more več izpodbijati.

Ogrinovo podjetje je bilo tudi eden od glavnih partnerjev pri projektu Stožice, paradnem projektu župana Jankovića. Foto: Klemen Korenjak Od trenutka, ko se je zgodila prodaja nepremičnin, do vloženega predloga za začetek osebnega stečaja, je že minil triletni zakonski rok izpodbojnosti teh poslov. Vmes se je sicer spremenila insolvenčna zakonodaja, s katero se je rok izpodbojnosti podaljšal na pet let. Vendar je bilo takrat že prepozno.

Tudi iz Gradisa rešili večmilijonsko premoženje

Da so orionovci pomagali Ogrinu pri umikanju premoženja pred upniki, bi lahko dokazovalo tudi dogajanje v Gradisu Skupini G. Tudi tam se je zgodil prenos večmilijonskega premoženja na podjetje v lasti poštnega nabiralnika iz Londona.

Tako je ljubljanski gradbinec, ki je šel oktobra letos v stečaj, leta 2013 nenadoma in v vprašljivih okoliščinah izgubil eno od najpomembnejših odvisnih družb Gradis – Consult, ki je imela za kar devet milijonov evrov premoženja.

Prešla je v roke podjetja Sector Betonarne, za katerim naj bi stal prej omenjeni Furlan, v resnici pa so ga upravljali orionovci. Za Gradis – Consult je plačalo vsega 70 tisoč evrov, pri čemer prejšnji lastnik ni prejel niti evra. Furlanovo podjetje je povečalo kapital Gradisa – Consulta in iz lastništva iztisnilo Gradis Skupino G.

Posel z ljubljansko občino

Pozneje se je razkrilo, kaj so vpleteni reševali iz rok bankrotiranega gradbinca. Gradis – Consult in njegovo podjetje Operis sta v tistem obdobju v Ljubljani prišla do več milijonov evrov vrednega posla pri gradnji stanovanjske soseske Polje III. Projekt sicer financirata ljubljanska občina in njen stanovanjski sklad.

Konec lanskega leta je Gradis – Consult prešel v last podjetja Projekt Kamnolom, za katerim naj bi prav tako stal Furlan. Tudi zato je vprašanje, ali lahko stečajni upravitelj Gradisa Skupine G sploh izpodbija te posle. 

Tudi če bi na sodišču dokazali oškodovanje upnikov, ni mogoče izključiti, da bo tedaj premoženje Gradisa – Consulta že zunaj njihovega dosega.