Balažič: S pogodbo o sodelovanju do zaščite interesa Mercatorja

"Mislimo, da smo zavarovali interes na način, ki kar najbolje ščiti delničarje, zaposlene in do neke mere tudi dobavitelje," je v izjavi medijem po seji nadzornega sveta družbe dejal predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič.

Balažič pravi, da je uprava Mercatorja v postopku sodelovala profesionalno in korektno. Med drugim je omogočila skrbni pregled, pri čemer pa je zavarovala interese družbe v smislu nerazkrivanja tistih podatkov, ki bi ji lahko kakorkoli konkurenčno škodili, dodaja. S sporazumom o sodelovanju so se vključili v pogajanja na način, da so "v največji možni meri zaščitili interes Mercatorja, tako da bi Mercator ostal pomembna slovenska trgovska družba".

Sedež Mercatorja ostaja v Sloveniji Pogodba o sodelovanju je sestavni del kupo-prodajne pogodbe, danes pa se je z njo seznanil nadzorni svet, ki po Balažičevih besedah posebnih pripomb nanjo ni imel. Pogodba o sodelovanju opredeljuje ravnanje uprav obeh družb od podpisa do izpeljave kupo-prodajne pogodbe ter ravnanje kupca po prevzemu. Balažič podrobnosti ni razkril, dejal pa je, da pogodba omogoča Mercatorju, da bo sedež družbe še naprej ostal v Sloveniji, da bodo ključne funkcije ostale v Sloveniji, da bo Mercator dobil dominanten položaj na tistih trgih, kjer ima močnejšo tržno pozicijo, da se bo še naprej spoštovala kolektivna pogodba ter da bo upravljanje podjetja takšno, da bo omogočalo "transparentno in profesionalno vodenje". Po njegovih besedah je opredeljeno, da bo upravljanje vsaj še nekaj let ostalo dvotirno, med drugim s predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu. Izvleček zavez bo Mercator objavil, ko bodo pogodbo podpisali, predvidoma v torek, je povedal predsednik uprave.

Uprava je v prodajnem procesu opredelila tri pogoje, pod katerimi je pripravljena podpreti proces prodaje. Prvi je, da bo nakup izpeljan z mednarodnim finančnim kapitalom in ne s posojili, drugi je, da bodo proces prodaje podpirale banke upnice, tretji pa, da bo strategija še naprej podpirala razvoj Mercatorja.

Balažič ocenjuje, da bi ti pogoji lahko bili izpolnjeni. "Verjamemo, da bomo v naslednjih mesecih zagotovili, da Mercator ostaja še naprej absolutno najboljši slovenski sosed," je dejal. Morebitna neizpolnitev pogojev bi lahko po njegovih besedah vplivala na mnenje uprave, ki ga ta izda ob objavi ponudbe za prevzem.

"Proces prodaje ne bo zaključen pred koncem leta Petkov podpis pogodbe o prodaji 53-odstotnega deleža Mercatorja je prvi korak k stabilizaciji lastniške strukture, je dejal predsednik uprave in dodal, da bo družbi omogočil, da se bolj osredotoči na svojo dejavnost, hkrati pa bo postala sestavni del konsolidacije v regiji, pri čemer bo pomembno vlogo pri nastajanju največjega regionalnega igralca na področju trgovine. Prodaja bi lahko vplivala tudi na proces razdolževanja družbe - njen dolg znaša skoraj 1,1 milijarde evrov - in sicer naj bi del sinergij, do katerih bo prišlo pri ustvarjanju vodilnega trgovca v regiji, ostal na Mercatorju, pravi Balažič. "Kreiranje teh novih vrednosti bo prispevalo k temu, da se bo Mercator tudi lažje razdolžil," je dejal in dodal, da je to sestavni del pogovorov z bankami o reprogramu dolga, ki intenzivno potekajo.

Balažič ocenjuje, da se proces prodaje ne bo zaključil pred koncem letošnjega leta oz. prvim četrtletjem 2014. V tem času Agrokor tudi ne bo imel vpliva na poslovanje Mercatorja. Na področju povezovanja z Agrokorjem bo sodeloval neodvisni svetovalec, ki bo odgovoren Mercatorju in se bo tudi pogovarjal z bankami, je povedal Balažič.

Prodajo bodo morali odobriti regulatorni organi posameznih držav, kjer Agrokor in Mercator delujeta. Glede tržnih deležev združenega trgovca na posameznih trgih Balažič pravi, da so merjenja različna, da pa po njegovem mnenju nobeno ne kaže, da bi tržni delež presegal 30 odstotkov. Dodal je, da je naloga državnih uradov za varstvo konkurence, da to presodijo. Mercator čez pet let vidi še vedno kot "najboljšega soseda" v Sloveniji in zelo pomembno trgovsko znamko v regiji.

ZSSS in sindikat delavcev trgovine zaskrbljena zaradi prodaje Mercatorja Postopek prodaje Mercatorja pa je po mnenju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikata delavcev trgovine Slovenije nepregleden, Agrokor pa pri tem ni podal nobenih konkretnih finančnih zagotovil. Tovrsten način prodaje Mercatorja je neustrezen in škodljiv, tako za položaj delavk in delavcev v poslovnem sistemu Mercator kot tudi za dejavnost trgovine in živilsko predelovalne industrije, so zapisali. Agrokor ima namreč po javno dostopnih podatkih 3,2 milijarde evrov poslovnih in finančnih obveznosti, zato se sprašujejo, ali je konzorcij prodajalcev ravnal pravilno.

Opozorili na še vedno odprta vprašanja Kot so opozorili, še vedno ostajajo odprta vprašanja, kako se bodo zavarovala delovna mesta v poslovnem sistemu Mercator in kako bo zavarovana lokalna dobaviteljska veriga. Sindikat delavcev trgovine Slovenije je sicer zahteval, da se med prodajnim konzorcijem, upravo in sindikatom Mercatorja podpiše sporazum, s katerim se pri prodaji podjetja to zagotavljalo, vendar pa do podpisa sporazuma ni prišlo.

Zaradi vseh naštetih odprtih vprašanj v sindikatu pozivajo pristojne organe, tudi Nacionalni preiskovalni urad in Komisijo za preprečevanje korupcije, naj nemudoma sprožijo postopke za ugotavljanje nepravilnosti ali koruptivnosti v postopku prodaje. Bojijo se namreč, da si bo Agrokor z nakupom Mercatorja omogočil preživetje na račun slovenskega trgovca.

Spomnimo: V petek je konzorcij prodajalcev delnic Mercatorja s hrvaškim Agrokorjem sklenil pogodbo o prodaji 53,12-odstotnega deleža Mercatorja. Podpis pogodbe po navedbah Mercatorja predstavlja nadaljevanje kompleksnega procesa za doseganje stabilnejše lastniške strukture podjetja ter korak v procesu konsolidacije trgovine v regiji in vzpostavitvi vodilnega regijskega trgovca.