Torek, 21. 1. 2020, 4.01
4 leta, 9 mesecev
Avstrija bi omejila Airbnb. Kaj pa Slovenija?
Čeprav ima Dunaj zgledno urejeno stanovanjsko politiko, pa jo oddajanje stanovanj prek platform, kot sta Airbnb in Booking, spodjeda. Avstrijska vlada zato načrtuje, da bi omejila število dni, ko lahko najemodajalci oddajajo stanovanje na teh platformah. Velike spremembe pa se na tem področju napovedujejo tudi v Sloveniji.
Mesta po svetu se v zadnjih letih soočajo s skokovitim porastom najemnin, zaradi česar se lokalni prebivalci vse pogosteje izseljujejo iz mestnih središč. Poleg pomanjkanja ustrezne stanovanjske politike pa lahko razloge za ta trend najdemo tudi v vse bolj priljubljeni platformi za najemanje in oddajanje stanovanj Airbnb.
Tudi Dunaj ni imun na težave zaradi Airbnb
Tudi na Dunaju, kjer vodijo eno najboljših stanovanjskih politik v Evropi, niso imuni na višje najemnine. V avstrijski prestolnici je sicer okoli milijon stanovanj, od tega kar 420 tisoč socialnih gradenj: 220 tisoč stanovanj ima v lasti občina, še 200 tisoč stanovanj je subvencioniranih. A Airbnb je tudi tam dodobra pretresel trg nepremičnin. Leta 2016 je bilo na platformi Airbnb na voljo kar enajst tisoč stanovanj v mestu, od tega dva tisoč ves čas, torej običajnim najemnikom niso bila dostopna.
Veliko višji zaslužki s turisti kot z domačini
Airbnb za lastnike stanovanj na Dunaju ponuja možnost za dober in hiter zaslužek, piše avstrijski časnik Der Standard. Dvosobno stanovanje v drugem okrožju lahko tam oddajo za 244 evrov na dan. Pri 25 oddanih dneh na mesec lahko najemodajalec zasluži 6.100 evrov, kar pa je precej več, kot če bi ga oddal običajnim najemnikom.
Lastniki stanovanj prek platforme Airbnb samo na Dunaju na leto ustvarijo okoli 81 milijonov evrov prihodkov. Ti so sicer precej neenakomerno porazdeljeni, dve tretjini od tega zneska zasluži dvajset odstotkov ljudi, največji zaslužkar pa je posameznik, ki na mesec zasluži okoli 60 tisoč evrov.
Turisti v dunajskih stanovanjih največ 90 dni na leto?
Zaradi vse večjega pritiska na trg nepremičnin pa avstrijska vlada zdaj razmišlja, da bi omejila oddajanje stanovanj na platformah, kot sta Airbnb in Booking. Če bo predlog vlade obveljal, bodo lahko lastniki svoje stanovanje na omenjenih platformah oddajali največ 90 dni na leto. S tem bi po mnenju oblasti stanovanja spet postala bolj privlačna za običajne najemnike, piše Der Standard. Dunaj bi s tem sledil zgledu nekaterih drugih mest, kot so Amsterdam, London, Hamburg in Tokio.
Ljubljana pravo nasprotje Dunaja
Če je na Dunaju stanovanjska politika vzorno urejena, pa je v Sloveniji oziroma v Ljubljani pravo nasprotje. Najem stanovanja v naši prestolnici lahko za marsikoga pomeni velik finančni zalogaj. Stanovanj, ki jih oddajata republiški ali ljubljanski stanovanjski sklad, je malo, velika večina je prepuščena, da nepremičnino poišče na trgu.
Tudi pri nakupu stanovanj ni situacija nič boljša. Zadnji podatki evropskega statističnega urada Eurostat kažejo, da so se cene stanovanjskih nepremičnin v tretjem četrtletju leta 2019 v Sloveniji v primerjavi z letom prej dvignile za 8,5 odstotka. Slovenija ima tako eno najvišjih rasti cen v EU.
Po podatkih nepremičninskega portala nepremicnine.net moramo na primer v Ljubljani za najem enosobnega stanovanja v povprečju odšteti okoli 15 evrov na kvadratni meter, povprečna cena za najem običajnega dvosobnega stanovanja je 13,50 evra na kvadratni meter, za trisobno stanovanje pa 12,50 evra na kvadratni meter.
Velika omejitev za Airbnb tudi v Sloveniji?
Še letos pa naj bi začel veljati tudi nov stanovanjski zakon, ki prinaša nekaj sprememb in naj bi precej otežil oddajanje stanovanj v najem. Predlog zakona naj bi namreč prepovedal kakršnokoli dejavnost na več kot polovici stanovanjske enote, če je njena namembnost stanovanjska.
Zaradi tega bodo morali lastniki stanovanjsko namembnost spremeniti v turistično, kar pa prinaša težaven postopek pridobivanja novega gradbenega dovoljenja, opozarjajo lastniki stanovanj, ki svoje nepremičnine oglašujejo na teh platformah.
Kot je za Siol.net pred časom povedal eden od sogovornikov, bo to spodbudilo črni trg, manj bo pobranih davkov, manj bo pobrane turistične takse za lokalne skupnosti, obenem pa bo imel zakon zelo majhen pozitiven učinek na število sproščenih stanovanj za dolgoročni najem. Podrobneje o spremembah pa v spodnjem članku.
Nepremičninarji sicer ocenjujejo, da je v prestolnici več kot dva tisoč nepremičnin, ki se oddajajo prek platform, kot sta Airbnb in Booking.
Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so nam povedali le, da se letos načrtuje sprememba Zakona o gostinstvu (ZGos), saj se ministrstvo, tudi kot posledica široke uveljavitve elektronskih platform za oddajanje nepremičnin, spopada z neizpolnjevanjem vseh zahtevanih pogojev za kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom, predvsem s strani oddaje zasebnih sob in stanovanj.
V novem ZGos bo ministrstvo jasneje določilo pogoje za opravljanje dejavnosti oddajanja nepremičnin turistom. V zvezi z omogočanjem turističnega oddajanja stanovanj in v zvezi s predlogom Stanovanjskega zakona (SZ-2), ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor, so že bili podani določeni predlogi za spremembo SZ-2 in ZGos.
Vse predloge, posamezne določbe SZ-2, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti oddajanja nepremičnin turistom ter na spremembe ZGos, je treba še preučiti in ustrezno umestiti v nov ZGos. Za zdaj so konkretni predlogi sprememb še v usklajevanju, zato jih ne moremo podrobneje komentirati, so še dodali.
S turisti lahko zaslužijo več kot z domačini
Ravno zaradi višjega dobička, ki ga lahko z oddajanjem na platformi Airbnb ali Booking dosežejo lastniki, pa je s trga izginilo tudi nekaj stanovanj v Ljubljani. Novinarska kolegica je tako za stanovanje v središču Ljubljane mesečno plačevala 500 evrov najemnine, nato pa se je njen lastnik odločil stanovanje oddati turistom, ki morajo za enodnevni najem odšteti okoli sto evrov.
32