Torek, 10. 7. 2018, 4.00
5 let, 9 mesecev
Ali je ustavno sodišče rešilo poslanca Širclja? Ali pa so policisti zbrali dovolj dokazov? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,83
21
Specializirano državno tožilstvo zoper nekdanje vodilne na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znani kot slabi banki, zahteva sodno preiskavo. Med osumljenimi naj bi bil tudi nekdanji glavni izvršni direktor DUTB Torbjorn Mansson. Na ustavnem sodišču ne razkrivajo, ali so policiji dovolili vpogled v dokaze, pridobljene med hišno preiskavo pri poslancu SDS Andreju Širclju.
Zgodba o spornih svetovalnih poslih Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) v obdobju, ko so to institucijo obvladovali menedžerji iz Švedske in Finske, je dobila prvi epilog.
Na specializiranem državnem tožilstvu so namreč za Siol.net potrdili, da so v začetku julija v tej zadevi na sodišče vložili zahtevo za preiskavo. Osumljenih je pet oseb in tri podjetja.
Kdo so osumljenci
Njihovih imen na tožilstvu ne razkrivajo. Po neuradnih informacijah pa so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) že v začetku preiskave med drugim osumili:
- Torbjörna Månssona, nekdanjega glavnega izvršnega direktorja DUTB,
- Aleša Koršiča, nekdanja izvršnega direktorja, ki je bil na položaju med letoma 2013 in 2017,
- Boštjana Gjerkeša, še enega nekdanjega izvršnega direktorja DUTB.
Vsem trem so kriminalisti očitali kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja. Mansson se na pisno zaprosilo za pojasnila ni odzval. Koršiča nam ni uspelo priklicati, z Gjerkešem pa nismo mogli stopiti v stik.
V jedru policijske preiskave je bilo dogajanje ob ustanovitvi in začetku delovanja DUTB v letu 2013. Takrat je namreč slaba banka sklenila za skoraj tri milijone evrov svetovalnih pogodb, zaradi katerih je dve leti pozneje dobila negativno mnenje računskega sodišča, to je svoje poročilo predalo NPU.
Jure Godler o DUTB, 1. del
Šircelj ne ve, kakšen je njegov status
Glavnino teh poslov je DUTB sklenila s podjetji, ki so bila tako ali drugače povezana s tedanjimi vodilnimi na DUTB. V letu 2013 je največji del denarja, približno 2,2 milijona evrov, prejelo švedsko svetovalno podjetje Quartz+Co., v katerem je bil Mansson partner in solastnik.
Po ugotovitvah državnih institucij sta bila za plačilo spornih storitev podjetju, iz katerega je na DUTB prišel Mansson, po sklepu upravnega odbora pooblaščena Koršič in Gjerkeš. Upravni odbor je leta 2013 sprva vodil Andrej Šircelj. Po njegovi razrešitvi pa ga je nasledil Lars Nyberg, dolgoletni svetovalec Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD).
Ali zdaj tožilstvo sodno preiskavo zahteva tudi zoper Širclja in Nyberga, ni mogoče preveriti. "Ne vem, kakšen je moj status v preiskavi. S kriminalisti sem bil nazadnje v stiku nekaj tednov po preiskavah," je Šircelj dejal v kratkem pogovoru za Siol.net.
Jure Godler o DUTB, 2. del
Kaj je odločilo ustavno sodišče?
Spomnimo, konec leta 2015 je NPU opravil hišno preiskavo pri Širclju. Pri tem so kriminalisti obiskali tudi državni zbor in sedež SDS, zaradi zasega elektronske korespondence na teh naslovih pa je Šircelj vložil ustavno pritožbo.
O tej so ustavni sodniki odločali sredi junija, a odločitve na ustavnem sodišču še ne razkrivajo. "Odločitev še ni zrela za objavo," so pojasnili na ustavnem sodišču. To je do končne odločitve, ali je šlo pri tem za poseg v Šircljeve človekove pravice, policiji preprečilo vpogled v zbrane dokaze v predkazenskem postopku, ki so jih zasegli med hišno preiskavo v državnem zboru in na sedežu SDS.
Tudi Šircelj nam je zatrdil, da o obravnavi pritožbe in odločitvi ustavnih sodnikov ne ve nič. Na ustavnem sodišču so pojasnili le, da je bil sodnik poročevalec v zadevi Rajko Knez.
Širclju so kriminalisti v preiskavi očitali kaznivo dejanje pomoči pri zlorabi položaja. Poskušali so namreč najti jasno linijo odgovornosti za sporne posle, ki so časovno sovpadali z velikim pritiskom mednarodnih finančnih trgov na Slovenijo.
"Konspirativni" sestanki v Stockholmu
Tako so preverjali sume, da je zeleno luč za posel s Quartz+Co prižgal Šircelj, ki ga je druga vlada Janeza Janše imenovala za predsednika upravnega odbora DUTB.
Torbjorn Mansson, nekdanji glavni izvršni direktor DUTB
Šircelj je bil takrat državni sekretar na ministrstvu za finance, ki ga je v zadnjih izdihljajih njegove vlade vodil neposredno Janša. Svoja pooblastila naj bi prekoračil, ko je – kot izhaja iz zbranih dokazov policije – "povsem konspirativno" obiskal Stockhom.
Tam naj bi se z Manssonom, ki mu je plačal hotel (denar mu je pozneje vrnila DUTB), dogovoril o vseh podrobnostih sodelovanja. Šlo naj bi za odločitve, sprejete na "vzporednih forumih".
Upravni odbor DUTB, ki ga je takrat vodil Šircelj, naj bi jih formalno pokril s "prilagajanjem zapisnikov in dokumentov za nazaj", so ugotavljali kriminalisti.
Serijsko naročanje storitev, ki jih ni bilo
Kot je ugotovilo že računsko sodišče, je DUTB pri podjetju Quartz+Co. serijsko naročal različne storitve: svetovanje pri vzpostavitvi slabe banke, prenos slabih terjatev, priprava na dokapitalizacijo bank, zagotavljanje podpore pri prestrukturiranju Cimosa ...
Na tedenski ravni mu je DUTB plačevala več deset tisoč evrov, čeprav dokazov o tem, da so bile storitve resnično opravljene, kriminalisti niso našli. Z analizo finančnih transakcij so preiskovalci ugotovili, da so Manssonu na ta način ob redni plači omogočili postranski zaslužek 400 tisoč evrov, od tega naj bi 71 tisoč evrov poslal v tujino.
Janne Harjunpää
Švedsko podjetje je po ugotovitvah komisije za preprečevanje korupcije (KPK) od ustanovitve slabe sredi marca leta 2013 do konca avgusta 2014, ko se je Mansson zaposlil na DUTB, zaslužilo kar 3,65 milijona evrov. Za kaj natančno, se še vedno ne ve.
Podobno je bilo pri plačilih, ki jih je DUTB nakazoval švicarskemu podjetju Hansahandelshaus. Njegov lastnik je bil Janne Harjunpää, finski državljan in ključni Manssonov svetovalec v DUTB. Tudi v tem primeru različni državni organi niso našli dokazov, da so bile naročene storitve v resnici opravljene.
Še 400 tisoč evrov prihodkov so domnevno sporne svetovalne storitve prinesle britanskemu svetovalnemu podjetju Zolfo Cooper. Ali so med osumljenimi prav omenjena podjetja, ni mogoče uradno preveriti.
Zakaj je računsko sodišče počrnilo poročilo?
Toda omenjeni posli so bili očitno le vrh ledene gore nepravilnosti in nepreglednosti DUTB v obdobju, ko so jo vodili Skandinavci.
Tomaž Vesel, prvi mož Računskega sodišča
Kot smo že poročali, je računsko sodišče prejšnji teden negativno mnenje izreklo tudi o pravilnosti poslovanja DUTB v letih 2014 in 2015. Ugotovilo je, da je bilo to v teh letih neučinkovito in negospodarno.
Tudi večino tega obdobja sta DUTB vodila Mansson in Nyberg. V tem obdobju so družbo pretresale številne afere: sporna izplačila prejemkov vodilnih, nepregledne prodaje terjatev, zapravljivost pri stroških …
Pri tem je računsko sodišče v različici poročila, ki jo je javno objavilo, prikrilo tako rekoč vse pomembnejše podrobnosti o spornih poslih, praksah in postopkih z utemeljitvijo, da gre za poslovne skrivnosti. Gre za čedalje pogostejšo prakso pri delu računskega sodišča, zaradi česar se odpira vprašanje smiselnosti javne objave celotnih poročil, saj javnost o spornih poslih ne more več izvedeti ničesar.
Na računsko sodišče, ki ga vodi Tomaž Vesel, smo zato v skladu z dostopom do informacij javnega značaja danes naslovili zahtevo za posredovanje izvorne različice poročila o pravilnosti poslovanja DUTB, ki je v izključni državni lasti.
21