SiolNET. Novice Novice
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako daleč smo od e-mobilnosti v Ljubljani in nasploh?

0

termometer

Električna vozila obljubljajo veliko čistejšo in do okolja prijazno mobilnost, predvsem v mestih, a pot do njene zadovoljive uresničitve je vse prej kot samoumevna. Brez celovitega koncepta bo težko.

"V zadnjih nekaj letih se je število polnjenj na polnilnih postajah za električna vozila v Ljubljani vsako leto podvojilo," je ob predstavitvi letnih poslovnih rezultatov družbe Elektro Ljubljana povedala vodja službe za napredne storitve te družbe Uršula Krisper. V Ljubljani je že 54 polnilnih postaj za brezplačno polnjenje električnih vozil, njihovo število pa se bo letos gotovo močno povečalo. Kmalu mobilna aplikacija za uporabnike polnilnic Elektro Ljubljana, ki pri projektih e-mobilnosti sodeluje tudi z Evropsko komisijo, je začelo javno polnilno infrastrukturo za električna vozila vzpostavljati že leta 2010. Danes imajo na območju Ljubljane 22 lastnih polnilnih postaj, letos naj bi to število vsaj podvojili. Funkcionalnost spletnega mesta www.elektro-crpalke.si, kjer je med drugim mogoče izvedeti podatke o lokacijah vseh polnilnih postaj po Sloveniji in njihovi vsakokratni zasedenosti, nameravajo v kratkem ponuditi tudi prek namenske aplikacije za pametne mobilne telefone in tablice. S tem bodo olajšali dostop do teh pomembnih informacij voznikom, ko so na poti.

Zelena Ljubljana stavi na e-mobilnost Prednosti električne mobilnosti prepoznavajo mesta po vsem svetu, tudi po Sloveniji. Tako bo, kot je napovedala Krisperjeva, Mestna občina Ljubljana v letu Zelene prestolnice Evrope sodelovala pri vzpostavitvi novih polnilnic v mestu.

Lastnikom električnih vozil se obetajo dodatne ugodnosti, kot so možnost brezplačnega parkiranja poleg tistih na polnilnih mestih in dodatne možnosti dostopa do zaprtih mestnih središčih, ki jih druga vozila ne bodo imela. Toda kaj, ko bo e-mobilnost res zaživela? V Sloveniji je trenutno registriranih okrog 380 električnih vozil, so povedali pri Elektru Ljubljana. To je še vedno majhna in zato obvladljiva številka za obstoječo infrastrukturo, a se že zdaj kažejo težave, ki bodo še veliko večje, ko se bodo povečali število električnih vozil ter pogostost in obseg njihove uporabe.

Če odmislimo to, da so električna vozila v zdajšnji razvojni fazi primerna predvsem za velika mesta, ki jih v Sloveniji nimamo, in da dosegi električnih vozil v medkrajevnih vožnjah še vedno ne morejo tekmovati z dosegi vozil na polni ali delni pogon fosilnih goriv, je eno od najpogostejših vprašanj slovenskih lastnikov električnih vozil, kdaj bodo polnilne postaje nadgrajene za hitrejše polnjenje.

"Nadgradnja polnilnih postaj ni težava, izziv je zagotoviti ustrezno napajanje. Hitro polnjenje električnih postaj pomeni veliko obremenitev za obstoječe elektroenergetsko omrežje," je pojasnila Krisperjeva. Za kakšne količine gre, nazorno pove podatek, da bi že zdajšnje polnilne postaje pri hotelu Mons, če bi bile zasedene vse hkrati, porabljale več energije kot ves bližnji hotel Mons.

Če ne bo naložb v elektroomrežje, ne moremo pričakovati razvoja e-mobilnosti Kot poudarjajo pri Elektru Ljubljana, je zato nujno, da energetski koncept Slovenije vsaj pri načrtovanju razvoja distribucijskega omrežja upošteva že obstoječi vpliv in potencialno rast e-mobilnosti. Te namreč ni mogoče krepiti zgolj z obstoječo infrastrukturo, saj bo gotovo narekovala obsežne nadgradnje, ki nikakor niso poceni.

Upravitelji elektroenergetskih omrežij poskušajo po najboljših močeh ohraniti načrtovani ritem naložb in nadgradenj, a se zavedajo, da bo poln razmah e-mobilnosti zahteval še več. Že zdaj tožijo, da so razmere v energetiki nehvaležne zaradi cen električne energije, ki so po njihovem mnenju prenizke po vsej Evropi (čeprav jim ob svojih mesečnih položnicah včasih kar težko pritrdimo).

Pot do množične in popolne e-mobilnosti ne bo preprosta Na poti do večje e-mobilnosti so mogoče tudi druge oblike spodbujanja. Tako na primer v Elektru Ljubljana ponujajo pomoč pri projektiranju in namestitvi polnilnice za domačo uporabo v garažah ali kakšnem drugem primernem prostoru, s čimer bi lastnikom električnih vozil zagotovili še več neodvisnosti pri uporabi lastnih vozil.

A še vedno ostaja pomemben podatek, ki je v evforiji okrog obljub e-mobilnosti prepogosto spregledan: e-mobilnost se sama od sebe in ob obstoječi energetski infrastrukturi ne bo zgodila. Iz tega izhajajo vedno pomembna vprašanja zagotavljanja in prenosa zahtevanih količin energije, ki sprožajo številna okoljska, gospodarska in politična vprašanja. Pot do množične in popolne e-mobilnosti bo torej vse prej kot preprosta.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin