Ponedeljek, 25. 3. 2024, 22.31
7 mesecev, 3 tedne
Z električno toyoto bZ4X po avstrijskem Koroškem
Realnost doma in nekaj kilometrov čez mejo v Avstriji #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,70
Tik čez državno mejo na avstrijskem Koroškem je z električnim avtomobilom veliko lažje živeti kot v Sloveniji, a cene nekaterih javnih polnilnic so lahko tudi zasoljene tako za Avstrijce, še posebej pa za tujce. Skladno z zaostreno konkurenco na trgu pa obstajajo cenejše izjeme – pod črto je javna polnilna infrastruktura v Avstriji, kjer so polno elektrificirali prve tri odstotke avtomobilskega parka, bistveno boljša kot v Sloveniji.
Bencinska črpalka v Avstriji leta 2016 - za liter goriva komaj en evro.
Pred osmimi leti smo se z avtomobilom vozili med slovenskim in avstrijskim delom Koroške in takrat ugotavljali, koliko cenejši je bencin pri naših severnih sosedih. Zavoljo nižjih cen, ki so komaj presegle en evro za liter, smo tam na bencinskih črpalkah videli tudi veliko slovenskih (koroških) registracij. Danes so razlike v ceni bencina veliko manjše in skoraj neznatne, zato je bilo izhodišče za podobno vožnjo električni avtomobil.
Zanimalo nas je, kako ima Avstrija razvito polnilno infrastrukturo v glavnih mestih in na koroškem podeželju, ali so mesta polna bencinskih črpalk kot na primer Velikovec, katero od njih so že zamenjala s polnilnicami in kako učinkovito je danes iz Slovenije opraviti izlet do avstrijske Koroške z električnim avtomobilom brez skrajno velike baterije.
S toyoto bZ4X pred eno izmed hitrih polnilnic na avstrijskem Koroškem.
Prevozil 300 kilometrov, povratek v Ljubljano še s 33 odstotki energije
Bistvo vožnje iz Slovenije na avstrijsko Koroško in nazaj pa je bilo naslednje – dobra, pa čeprav cenovno dokaj zasoljena javna polnilna infrastruktura močno olajša elektromobilnost in odpravi pravzaprav vse potrebne pomisleke tudi takrat, ko se na cesto odpravimo z električnim avtomobilom povprečne baterijske kapacitete.
S toyoto bZ4X sem prevozil dobrih 300 kilometrov, ob povratku v Ljubljano pa sem imel v bateriji še vedno za tretjino (33 odstotkov) energije, ocena preostalega dosega pa je znašala 113 kilometrov. Kolikokrat na poti voznik polni, naposled niti ni ključen podatek – za kratek čas polni takrat, ko to potrebuje oziroma je polnilnica blizu njegovega opravka oziroma postanka. Polnjenje za potreben dodatek bateriji ne traja več kot deset, morda 15 minut. Potrebnih pa je seveda več razpršenih in delujočih ustrezno zmogljivih polnilnic, prav tako tudi cenovni konkurenčni boj med njimi. Vse to Avstrijci že imajo.
Več kot 22 tisoč javnih polnilnic ima trenutno Avstrija.
Samo na avstrijskem Koroškem je več kot 1.400 javnih električnih polnilnic.
Z domačo elektriko na pot, tudi dražja avstrijska s poti končne bilance ne pokvari
Ker bi za sto kilometrov na domači vtičnici v povprečju plačal slabe štiri evre (povprečna cena 20 centov za kilovatno uro, poraba 18 kilovatnih ur na sto prevoženih kilometrov) in sem si med vožnjo za dodatni doseg sto kilometrov privoščil nekoliko dražje avstrijsko javno polnjenje (več o razponu cen v nadaljevanju), bi me cela pot stala morda 19 evrov (lahko tudi manj) oziroma 6,3 evra na sto kilometrov. Pri bencinu ali dizlu ob veljavnih cenah sto kilometrov stane okrog deset evrov.
Cene goriva sredi Celovca.
Bencin je danes vsaj pol dražji kot pred osmimi leti
Toda začnimo na začetku. Leta 2016 je liter bencina na črpalki tik čez mejo pri Dravogradu stal 1,01 evra, liter dizla pa 1,08 evra. Prejšnji teden so bile v povprečju cene za gorivo na avstrijskem Koroškem od 50 do 60 centov višje. Petdesetlitrska posoda za gorivo je danes torej vsaj za 25 evrov dražja kot pred osmimi leti.
Bolj kot leta 2016 je danes vožnja po Avstriji zanimiva z vidika elektromobilnosti, kjer naši severni sosedje sodijo med razvitejše evropske države. Do konca februarja 2024 znaša delež električnih vozil med novimi registracijami že 16,4 odstotka.
Že v mestu kot je Celovec lahko voznik izbira med različnimi ponudniki ne le hitrih, temveč tudi ultra hitrih (moč prek 100 kW) polnilnic.
Tudi v javni polnilni infrastrukturi je trenutno najugodnejši ponudnik Tesla. V Avstriji so nekatere polnilnice že odprte tudi za vozila drugih znamk.
Na pot z električnim avtomobilom, ki nima skrajno velike baterije
Na pot iz Vrhnike sem se odpravil s povsem polno baterijo v toyoti bZ4X. Ta sodi med avtomobile, ki za razliko od nekaterih evropskih tekmecev (predvsem Renault, Peugeot) poti do kupcev ne tlakuje prek izrazito velike (zato tudi dražje in težje) baterije. Japonski električni športni terenec ima povprečno velikost baterije za svoj razred, zato je bil tudi tak podeželski izlet zanimiv zavoljo preizkusa, ali je manj kot 70 kilovatnih ur (kWh) dovolj za sproščen izlet tudi prek državne meje.
Ultra zmogljivih polnilnic je že v Celovcu na pretek
Po jutranjih opravkih v Ljubljani je napolnjenost baterije padla na 86 odstotkov, na vrhu Ljubelja pa na 60 odstotkov oziroma dobrih 200 kilometrov dosega. Na Gorenjskem je bila ob avtocesti le ena "stara" 50-kilovatna hitra polnilnica, Ionityjeve kot edine ultra zmogljive polnilnice na Gorenjskem so pri Radovljici. Ob prihodu v Celovec sem hitro videl, da je ponudba za polnjenje električnih avtomobilov na avstrijskem Koroškem povsem drugačna. Sredi Celovca sta na enem izmed parkirišč ultra zmogljive polnilnice, torej z nazivno močjo več kot 150 kilovatov, ponujala dva različna ponudnika.
Takih lokacij je že samo v Celovcu še več. Dvajset minut severneje se pri Šentvidu nahaja moderen polnilni park, o katerem smo pisali že prejšnji teden. V naslednjih podeželskih kilometrih so bile ob cesti predvsem klasične polnilnice AC, a poleg 50-kilovatnih polnilnic DC lahko voznik hitro najde tudi ultra zmogljive polnilnice. In to ne ob avtocesti ali v večjih mestih, temveč tudi na obrobju manjših naselij oziroma mest.
Konec februarja so imeli Avstrijci registriranih 161 tisoč električnih avtomobilov, kar je dobre tri odstotke vseh registriranih avtomobilov.
Nova realnost? Na eni strani ceste električna polnilnica, na drugi klasični bencinski servis.
Najugodnejše polnjenje ima Tesla, dragi so Avstrijci
Polnilnice imajo tudi pri Tesli, ki so celo med vsemi cenovno najugodnejše, in mnoge lokacije so celo že odprte za tudi avtomobile drugih znamk. Cena za eno kilovatno uro za voznike Teslinih avtomobilov je bila na dan vožnje od 38 do 42 centov (odvisno od ure v dnevu), kdor bi tam polnil z avtomobilom druge znamke bi plačal približno pet centov več. Ionity z naročnino (mesečno 5,9 evra) računa 49 centov za eno kilovatno uro. Dejansko so vse cene na zmogljivih polnilnicah pod 50 centi za kilovatno uro danes že zelo ugodne.
Kar precej dražje pa so ultra hitre polnilnice največjih avstrijskih ponudnikov. Teh je ob cestah največ. Zaradi visokih cen pretirane gneče tam ne bo. Ustavijo se vozniki za krajše postanke, da baterijo napolnijo ravno toliko, da zadošča za pot do doma.
Pri Kelagu so cene naslednje – kdor ima sklenjeno naročnino za deset evrov, bo za eno kilovatno uro glede na svoj paket plačal od 55 do 63 centov. Nekoliko dražji je Smatrics. Pri podobni naročnini znaša pri polnjenju z močmi nad 80 kilovati vsaka kilovatna ura 65 centov, pri manjši moči in hitrem polnjenju pa 60 centov. Brez mesečne naročnine se cena poveča za pet centov za kilovatno uro. Na eni izmed zmogljivejših polnilnic v Celovcu je bila cena za polnjenje brez sklenjene pogodbe kar 80 centov za kilovatno uro.
Večina ponudnikov z mesečno naročnino, v Sloveniji take ponudbe še ni
Vsak ponudnik z izjemo Tesle torej za polnilnice ponuja mesečno naročnino, ki nato občutno poceni polnjenje. Vsak voznik se bo v povprečju odločil za sodelovanje z enim ponudnikom, kar nato s popustom tudi hitro povrne vložek v naročnino. Pri Ionityju, ki je državno in predvsem mednarodno razvejan in uveljavljen, je ob trenutni ceni naročnine ta tudi še smiselna. V Sloveniji vodilni ponudniki električnih polnilnic mesečnih naročnin, ki bi zmanjšale ceno kilovatnih ur, še ne ponujajo.
Pri povprečni porabi 18 kilovatnih ur na sto kilometrov bi stalo Avstrijca sto Kelagovih kilometrov okrog 11 evrov, Smatricsovih pa že skoraj 12 evrov. Na Teslini hitri polnilnici bi stalo sto kilometrov le dobrih sedem evrov, na Ionityju pa z upoštevano mesečno naročnino 8,8 evra.
Tako Tesla kot Ionity sta torej tudi z luksuzom hitrega polnjenja cenejša od bencinskega ali dizelskega goriva. Pri porabi šest litrov na sto kilometrov bi zanje v Avstriji plačali okrog deset evrov.
Bencinskih črpalk je tudi v Avstriji še v izobilju
Mesta na avstrijskem Koroškem so tako kot pred osmimi leti še vedno polna bencinskih črpalk. To je logično, saj električni avtomobili kljub rasti prodaje (registriranih je 161 tisoč električnih osebnih avtomobilov) dosegajo šele dobre tri odstotke avstrijskega voznega parka. Zato na primer tudi Velikovec, ki smo ga nekoč označili za mestece z nadpovprečnim številom bencinskih črpalk tik za mejo, z njimi še vztraja. Velikovec ima celo nekaj manj hitrih polnilnic, kot smo jih navajeni drugod na Koroškem. Ta sicer v Avstriji na področju elektromobilnosti ne sodi med vodilne dežele.
Avstrijci imajo na podeželju močno razvito (učinkovito) polnilno infrastrukturo, v Sloveniji ta zelo peša
Prednost razvite polnilne infrastrukture na podeželju je jasna – lastnik električnega avtomobila se bo z njim vozil brezskrbno, pa tudi če bo polnil večkrat, kot se zdi nujno potrebno, navadno ob postankih in opravkih, bo to naredil vzporedno s svojimi aktivnostmi in prav veliko časa ne bo izgubil. Avstrijci imajo na podeželju toliko hitrih polnilnic, da je vsaka skrb glede dosega odveč – tudi če so te praviloma zelo drage, kar pa dejansko ne velja za polnilnice Ionity in Tesla, to na končni mesečni ali letni strošek energije za avtomobil ne bi smelo bistveno vplivati. Osnova kajpak ostaja polnjenje doma.
V Sloveniji je pokritost s hitrimi polnilnicami izven avtocest za zdaj zelo slaba. Dan po vrnitvi iz Avstrije sem električno toyoto polnil v Logatcu, kjer ima MOL zadnjo pravo (javno dostopno in z močjo vsaj 50 kilovatov) hitro polnilnico za celotno zahodno Slovenijo oziroma Keltiko od Logatca do Bovca oziroma do Nove Gorice.
