Izumi Slovencev v Ameriki

Ko je med nedavnim obiskom Slovenije razvpiti ameriški režiser Michael Moore prenehal duhovičiti o Sloveniji, Slovaški in predsednikovi ribici, se je resno vprašal: "Ali si ne želite, da bi Slovenci lahko delovali po vsem svetu? Mogoče bo nekoč neki Slovenec, ki bo delal v ZDA, našel zdravilo proti raku." Ob tem je mislil, da imamo pri nas tako dober izobraževalni sistem, da naši znanstveniki lahko delujejo povsod po svetu, in da v tem ni nič slabega, saj bodo tudi v tujini še vedno Slovenci.

Slovenec, izumitelj zdravila za hemofilijo A Michael Moore ne ve, da je v Ameriki že Slovenec, ki deluje na področju iskanja zdravila. In to ne le za raka, temveč tudi za Alzheimerjevo bolezen in hemofilijo. Gordon Vehar je podpredsednik biotehnološkega podjetja BioMarin in je bil dvakrat izbran za ameriškega izumitelja leta ter ima več kot 30 patentov. Res pa je, da se Gordon Vehar ni šolal v Sloveniji, temveč v ZDA, saj je ameriški Slovenec. In še zdaleč ni edini ameriški Slovenec, ki je z inovacijami ali izumi pomembno zaznamoval svet.

"Slovenskih priseljencev in njihovih potomcev je v ZDA nekaj med eno desetino in eno petino enega odstotka ameriškega prebivalstva. In vendar je ta neznatni slovenski drobec dal Ameriki kar tri odstotke njenih zveznih senatorjev in približno enak delež aktivnih astronavtov," je zapisal profesor Edi Gobec, zaslužni profesor kentske državne univerze v Ohiu, ravnatelj slovenskega ameriškega raziskovalnega središča v Clevelandu in avtor knjige Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji, ki je izšla pri založbi Družina. V njej je opisanih nad sto slovenskih ameriških izumiteljev in inovatorjev, o katerih v Sloveniji ne vemo veliko.

"Prvi vtis je morda, da prevladujejo fiziki in kemiki, a vrhunske dosežke so dosegli tudi vsakovrstni inženirji in drugi inovatorji," o področjih, na katerih delujejo slovenski inovatorji v Ameriki, razmišlja profesor Gobec: "Dejavni in izredno uspešni na zelo velikem številu področij, od avtomobilske, avtobusne, ladjedelniške, letalske in vesoljske industrije, do izumov v računalništvu, kriogenični mikrovalovni, metalurški in tekstilni tehnologiji, poleg čudovitih dosežkov v medicini in farmakologiji."

Pionirji vesoljske tehnologije

V Sloveniji so najbolj znani astronavti Ronald Šega, Jerry Linenger in Sunita Williams, pa tudi raziskovalec pri Nasi Dušan Petrač. Toda k osvajanju vesolja so pripomogli tudi drugi Slovenci.

Franklin Puhek je bil eden pionirjev osvajanja vesolja. Izumil je usmerjevalni sistem raketoplanov Mercury. Pred poletom je poučeval Johna Glenna in še šest astronavtov, kako se pilotira raketoplan. Bil je vnuk slovenskih priseljencev iz Minnesote, ki so se v Ameriko kot ekonomski migranti preselili v začetku 20. stoletja. Oče, sicer električar v rudniku, ga je navdušil nad tehniko in zato se je odločil, da bo elektroinženir. Ko je diplomiral, je dobil službo v podjetju General Dynamics iz Minnesote in se s svojo mlado družino preselil v Kalifornijo. Pri podjetju je delal 33 let. Poleg sistemov za Mercury je v 80. letih sodeloval tudi pri razvoju elektronskih sistemov za rakete Tomahawk.

K razvoju vesoljske tehnologije je pripomogel tudi Edward Repič, ki je odločilno pomagal pri konstruiranju Apolla 11. Buzz Aldrin mu je podaril podpisano fotografijo z Lune z zahvalo, ker ga je spravil tja. Prav z njim pa Repič zdaj sodeluje pri projektu raziskav, kako bi lahko pristali na Marsu.

Oče boeinga 747 Slovenski inženirji pa so bili zelo dejavni tudi v letalstvu. Max Stupar, priseljenec iz Metlike, je že okoli leta 1910 prispeval ključno znanje pri masovni proizvodnji letalskih delov, vključno z deli za bombnik B-29. Leta 1944 so ga v časopisu The Atlanta Journal opisali kot "očeta množične letalske proizvodnje".

Joseph Sutter, sin priseljenca Franca Suhadolca, ki je v Ameriko prišel v času zlate mrzlice, je vodil 4500 inženirjev pri konstrukciji boeinga 747, zato je zaslovel kot "oče boeinga 747". Leta 1985 je dobil priznanje ZDA za tehnološki prispevek pri razvoju komercialnih reaktivnih letal. Leta 2011, na njegov 90. rojstni dan, je po njem Boeing poimenoval glavno inženirsko stavbo oddelka za komercialna letala.

Računalniki, avtomobili in čistilne naprave

Med izumitelji in inovatorji slovenskih korenin ni pravila, ali so iz prve ali druge generacije priseljencev. "Pred drugo svetovno vojno so se celo med Judi in gotovo med Slovenci kot izumitelji in inovatorji močneje uveljavili šele v Ameriki rojeni otroci priseljencev," je razložil Edi Gobec: "Zdi se, da na splošno – z izjemo političnih emigrantov, npr. evropskih beguncev, nobelovcev in tistih študentov priseljencev, ki po študiju ostanejo v Ameriki – to v glavnem tudi za Slovence drži še danes.

Seveda pa so izjeme. France Rode, izumitelj legendarnega kalkulatorja HP-35, ki je bil prelomnica v računalniški tehnologiji, je v Ameriko prišel v 60. letih z ladjo in 80 dolarji v žepu. Kot je dejal v intervjuju za revijo Jana leta 2012, se nikoli ni imel za Američana. Njegov prvi ameriški izum je bil stroj za hipnotiziranje, nato pa je bil 20 let v službi pri Hewlett-Packardu. Čeprav je bil HP-35 uspešnica, je še bolj ponosen na poslovni kalkulator HP 80. Upokojenec, ki živi nedaleč od Standforda v Kaliforniji, na uspeh v svojem življenju gleda takole: "Pomembno je, da sem nekaj naredil, ne pa da sem nekaj zaslužil."

Tudi John Bucik, avtomobilistični inovator, se je v Ameriko leta 1959 priselil sam. Kmalu zatem se je zaposlil kot razvojni inženir v avtomobilskem oddelku podjetja Sun Electronic, pozneje pa ustanovil svoje podjetje za izdelavo avtomobilskih prototipov. Na svetovni razstavi v New Yorku leta 1964 so razstavili avtomobil prihodnosti, ki je tedaj požel mnogo pozornosti. Eden njegovih avtomobilov je bil poimenovan Trieste, z njim pa je odšel na turnejo po Evropi. Zasnoval pa je tudi podmornico in futuristični avtodom s kaminom in slapom v notranjosti.

Približno ob enakem času se je v ZDA priselil tudi Miloš Kroft, ki je študiral v Ljubljani in Pragi. Že v Sloveniji se je seznanil s tehnologijo proizvodnje papirja. V Ameriki je nato ustanovil svoje podjetje in iznašel način čiščenja in recikliranja vode v papirni industriji, ki se zdaj uporablja po vsem svetu.

Profesor Gobec bi se težko odločil, kateri je najpomembnejši izum ali inovacija, ki so jo prispevali ameriški Slovenci: "Ali je najpomembnejše Sutterjevo "očetovstvo" letala 747? Ali so morda pomembnejši "press-o-jet" vbrizgalniki Franka Ziherla, ki po vsem svetu preprečujejo epidemije? Ali pa morda odkritja dr. Veharja, ki omogočajo uspešno zdravljenje hemofilije, in njegovi 'izumi stoletja' pri zdravljenju srca in raka, ki rešujejo na milijone življenj po vsem svetu? Ali je pomembnejše čiščenje vode Miloša Krofta v 77 državah sveta ali Puhkovo nepogrešljivo poučevanje prvih sedmih ameriških astronavtov?"

Vsak od njih pa je nedvomno prispeval droben kamen v reki razvoja človeštva.