SiolNET. Novice Novice
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Deset milijard ljudi, nič nafte in pomanjkanje hrane

3

termometer

 | Foto:
Na spletni strani BusinessInsider so razmislili o tem, kakšen bo svet leta 2100, če se bodo nadaljevali odvijajoči se trendi, ki jih beležijo v organizaciji Združenih narodov.

Čeprav večina med nami ne bo doživela leta 2100, vseeno ostaja zanimiv razmislek o podobi takratnega sveta. Če so projekcije Združenih narodov pravilne in bo prebivalstvo še naprej naraščalo s takšno hitrostjo, bo takrat na Zemlji že več kot deset milijard ljudi. Že pri sedmih milijardah se človeštvo srečuje s hudo revščino, lakoto, pomanjkanjem naravnih virov, vse hitrejšo urbanizacijo in podnebnimi spremembami. Bo človeška družba leta 2100 ob tovrstnih trendih sploh še obstajal in, če bo, na kakšen način bo delovala? Zamiranje večine jezikov in 3,6 milijarde Afričanov Še intenzivnejša urbanizacija bo eden izmed glavnih načinov za rešitev prenaseljenosti. Na svetu bo še bistveno več novih mest in megamest, torej mest, katerih prebivalstvo presega 20 milijonov. Nova megamesta bi lahko postala: Peking, Delhi, Džakarta, Mexico City, Mumbaj, São Paulo in Šanghaj. Prebivalci teh megalopolisov pa bodo govorili le še nekaj sto jezikov, saj bo večina izmed sedem tisoč danes govorjenih jezikov zamrla. Angleščina naj bi postala še bolj uveljavljena, zelo verjetno je, da bo vse pomembnejša tudi kitajščina. S preživljanjem starejših bo bistveno bolj obremenjena mlajša generacija, saj naj bi se delež ljudi, starejših od 65 let, do novega stoletja skoraj potrojil in tako znašal že več kot 22 odstotkov vsega človeštva. Levji delež k rasti prebivalstva bo prispevala Afrika, saj ocenjujejo, da bo njeno prebivalstvo z zdajšnje milijarde eksplodiralo na 3,6 milijarde ljudi. Ker bo to pomenilo, da bo na enega Evropejca živelo kar pet podsaharskih Afričanov, bo to imelo izredne demografske in geopolitične posledice. Na drugih območjih sveta bo prebivalstvo naraščalo počasneje, v ZDA naj bi prebivalstvo naraslo z 311 milijonov na 478 milijonov.

Daljša življenjska doba in manj hrane Bistveno daljša bo tudi pričakovan življenjska doba, z zdajšnjih 68 naj bi se dvignila na 81 let. Projekcije Združenih narodov, ki jih povzema BusinessInsider, pa hkrati opozarjajo, da bi utegnila biti pričakovana življenjska doba še daljša. Vse to je odvisno od hitrosti napredka na področju genskega inženiringa, nanomedicine in umetne inteligence. Zardi segrevanja ozračja se ljudem obeta tudi vse hujše pomanjkanje hrane. V naslednjem stoletju naj bi bilo tako lačnih že več kot 925 milijonov ljudi, k lakoti bo prispevala tudi rast prebivalstva.

Še toliko bolj pa bodo naraščajoče temperature po vsem svetu, ki bodo v tropskem in subtropskem podnebju skrajšale sezono za gojenje, povzročale sušo. Pridelek osnovnih živil, kot sta riž in pšenica, bi tako utegnil pasti celo za 20 ali 40 odstotkov. To pomeni, da bo več sto milijonov ljudi moralo iskati hrano drugod, kot pa so bili do zdaj vajeni.

Uporaba nafte, zemeljskega plina in premoga bo padla, saj bodo ti naravni viri naposled vendarle izčrpani. Vodna energija in obnovljivi viri energije naj bi postajali še bistveno pomembnejši in naj bi do leta 2100 postali osnovni vir energije. Zaradi bistveno bolj mobilnega trga delovne sile bodo ljudje iskali službo in boljše priložnosti tudi daleč od doma. Države, ki imajo za zdaj še precej homogeno etnično sestavo, utegnejo dobiti bistveno več priseljencev. Države in mesta, ki ne bodo šle v korak s tem trendom, pa utegnejo razvojno zaostati.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin