Četrtek, 27. 9. 2018, 11.03
6 let, 2 meseca
Kdo lahko ogrozi Jankovićev primat v prestolnici?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
46
Zoran Janković se bo na jesenskih lokalnih volitvah potegoval za četrti mandat ljubljanskega župana.
Ljubljanski župan Zoran Janković je pred slabima dvema tednoma sporočil, da se bo na jesenskih lokalnih volitvah potegoval za nov, že četrti zaporedni mandat ljubljanskega župana. Janković slovensko prestolnico vodi že dvanajst let. Kljub vsem obtožbam in očitkom je na županskih volitvah do zdaj vedno pometel s tekmeci in vedno zmagal že v prvem krogu. Kakšen bi torej moral biti kandidat, ki bi se v Ljubljani hotel enakovredno kosati z Jankovićem?
Zoran Janković ima v bitki za županski stolček v prestolnici trenutno zgolj enega protikandidata. To je Smiljan Mekicar, ki ga je za župana Ljubljane v torek predlagala zunajparlamentarna stranka Dobra država, ki jo vodi Bojan Dobovšek. Mekicar je predsednik sveta Črnuče, zaposlen je kot sekretar na ministrstvu za zdravje, v svoji politični karieri pa je poleg Dobre države deloval tudi v strankah SD in SMC.
SMC s svojim županskim kandidatom za Ljubljano, preostale stranke skrivnostne
Parlamentarne politične stranke svojih kandidatov za ljubljanskega župana na jesenskih volitvah še niso predstavile. Iz SMC so sporočili, da bodo na volitvah v Ljubljani nastopili s svojim županskim kandidatom. "Oblikovanje naših seznamov kandidatov za župane in občinske svetnike je v zaključni fazi. Vsa imena bodo znana najpozneje do sredine oktobra," so poudarili v SMC.
V SDS medtem pravijo, da v stranki zdaj prehajajo v fazo sprejemanja soglasij h kandidaturam evidentiranih kandidatov za župane ter sprejemanja soglasij k listam kandidatov za občinske in mestne svete. "Ko bodo znana in potrjena imena kandidatov za župane ter liste za občinske in mestne svete, bodo ti podatki tudi na voljo javnosti," pojasnjujejo v SDS.
V LMŠ poudarjajo, da dokončnega odgovora na vprašanje, ali bodo za župana Ljubljane predlagali lastnega kandidata, še ne morejo dati, saj evidentiranje kandidatov še ni končano. "Smo v fazi ustanavljanja iniciativnih odborov na terenu, razgovorov s kandidati in preverjanja njihove ustreznosti za nadaljnje sodelovanje. Končno število občin, v katerih bomo nastopili z županskimi kandidati, še ni znano, saj so postopki evidentiranja še v teku," razlagajo v LMŠ.
Iz SD so sporočili, da se evidentiranje članic in članov stranke ter oblikovanje kandidatnih list za volitve v četrtne svete in ljubljanski mestni svet počasi končuje. "Ob tem intenzivno potekajo pogovori o možnih kandidatkah oziroma kandidatih za županjo oziroma župana Ljubljane, s katerim bi v SD sodelovali na letošnjih lokalnih volitvah v prestolnici. Ko bodo postopki zaključeni, predvidoma v začetku oktobra, bomo o tem obvestili tudi javnost," je dejal predsednik občinske organizacije SD Ljubljana Marko Koprivc in dodal, da so v ljubljanski občinski organizaciji SD priprave na lokalne volitve intenzivno začeli že po junijskih državnozborskih volitvah.
V Levici prav tako pojasnjujejo, da evidentiranje kandidatov še vedno poteka, zato imena kandidata oziroma kandidatke za županjo Ljubljane ne morejo razkriti. Na vprašanje, ali postopki tečejo v smeri, da bo stranka imela lastnega kandidata za vodenje Ljubljane, v Levici odgovarjajo: "Čas je, da Ljubljana dobi dobro županjo oziroma župana, ki bo v prvi vrsti skrbel za blaginjo vseh prebivalcev in ne le za korist peščice." Odgovorov NSi, SLS in DeSUS še nismo prejeli.
"Dosežki pri večini prebivalcev odtehtajo kljub obtožbam, ki jih je deležen Janković"
Ob tem se postavlja vprašanje, kakšen bi moral biti kandidat za ljubljanskega župana, da bi lahko na jesenskih volitvah ogrozil primat Jankovića v prestolnici. "To bi moral biti nekdo, ki bi vsaj leto dni pred volitvami začel delati za kampanjo. Zoran Janković vodi Ljubljano že dvanajst let. Mesto se je v tem času toliko spremenilo, da so dosežki vidni. To pri večini prebivalcev verjetno odtehta kljub obtožbam, ki jih je deležen Janković," pojasnjuje politični analitik Andraž Zorko.
Andraž Zorko iz družbe Valicon poudarja, da bi se Zoranu Jankoviću v Ljubljani lahko zoperstavil kandidat, ki bi mu volivce uspelo prepričati, da lahko za prestolnico in njene prebivalce skrbi enako dobro ali boljše kot Janković.
Jankoviću bi se po njegovih besedah lahko enakovredno zoperstavil kandidat, ki bi volivce prepričal, da lahko za Ljubljano in njene prebivalce skrbi enako dobro ali boljše kot Janković: "To vsekakor ne bi bil političen obraz ali umetnik, ampak menedžer, ki bi imel takšno kredibilnost in zaupanje, da bi mu ljudje verjeli, da lahko Ljubljano v smislu urejanja mesta in skrbi za prebivalce upravlja enako dobro ali celo boljše kot Janković."
Soustanovitelj agencije Valicon pojasnjuje, da ima Janković zelo oseben odnos do meščanov. "Veliko hodi po ulicah, menda si poimensko zapomni vsakega človeka, ki ga sreča in s katerim govori. Ljudem med drugim pomaga tudi na osebni ravni, kar nikakor ni urbani mit," pripoveduje Zorko.
Zorko: Najslabša stvar je, da bi šli na volitve s kandidatom, ki bi pogorel
Na vprašanje, ali pričakuje, da bo katera od strank v boj proti Jankoviću poslala močnega kandidata, Zorko odgovarja, da so v prestolnici glede na zadnje državnozborske volitve močne zlasti Levica ter levosredinske stranke, kot sta SD in SMC. "Te stranke bi že zaradi svojega ugleda morale imeti kandidata. Seveda bi ta moral ustrezati temu, kar stranka poudarja, in biti kredibilen, da se stranka ne bi osramotila. Najslabša stvar je, da bi šli na volitve s kandidatom, ki bi pogorel," je prepričan politični analitik.
Levica je na junijskih predčasnih parlamentarnih volitvah v nekaterih volilnih okrajih v Ljubljani prehitela SDS in dobila najvišjo podporo volivcev.
Če bi več levosredinskih strank skupaj podprlo močnega kandidata, ki bi ustrezal prej omenjenemu opisu, bi bil po mnenju Zorka drugi krog županskih volitev v prestolnici precej bolj verjeten. "V drugem krogu se stvari že lahko spremenijo, to smo ne nazadnje videli na lanskih predsedniških volitvah. Borut Pahor je za las izgubil v prvem krogu, v drugem krogu pa je z Marjanom Šarcem šlo na tesno," še pojasnjuje Zorko.
Jankovićevo županovanje so v preteklih letih zaznamovale številne afere. Na specializiranem državnem tožilstvu so v sredo tako potrdili, da je obtožnica zoper Jankovića in še osem soobtoženih v zadevi Stožice pravnomočna. Tožilstvo devetim fizičnim osebam očita več kaznivih dejanj, med drugim zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, goljufijo v škodo EU, preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti in ponarejanje ali uničenje poslovnih listin.
Glavni akterji gradnje kompleksa Stožice so leta 2010 podpisali domnevno sporno pogodbo v višini 1,8 milijona evrov za domnevno fiktiven najem parkirišč v Stožicah. S to potezo je projektno podjetje Grep, ki je gradilo Stožice, postalo kreditno sposobno podjetje in pri NLB lahko najelo več kot 50 milijonov evrov posojila. Mestna občina Ljubljana je s tem prišla do 9,4-milijonskega sofinanciranja iz slovenskega proračuna in evropskih sredstev.
To sicer ni prva pravnomočna obtožnica zoper Jankovića. Pravnomočna je tudi obtožba specializiranega tožilstva zaradi domnevnega jemanja podkupnine oziroma prejema donacije družbe Gratel za obnovo Ljubljanskega gradu. Zoper Jankovića je odprtih še več drugih (pred)kazenskih postopkov, je pa ljubljansko višje sodišče aprila lani Jankovića pravnomočno oprostilo obtožb o zlorabi položaja v zadevi Niš, ko je bil še predsednik uprave Mercatorja. (STA)
Janković je bil do zdaj vedno izvoljen v prvem krogu
Zoran Janković je bil za župana Ljubljane prvič izvoljen pred dvanajstimi leti. Nekdanji predsednik uprave Mercatorja je leta 2006 na lokalnih volitvah v Ljubljani zmagal z 62,99 odstotka glasov, medtem ko je njegov glavni izzivalec, nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar, prejel 20,85 odstotka glasov. Lista Zorana Jankovića je v mestnem svetu osvojila večino.
Na lokalnih volitvah leta 2010 so volivci Jankoviću namenili še višjo podporo kot leta 2006. Za župana ga je izvolilo 64,79 odstotka volivcev, medtem ko je njegovo najbližjo zasledovalko Zofijo Mazej Kukovič podprlo 13,50 odstotka volivcev. Jankovićeva lista je osvojila 47,36 odstotka glasov, s čimer je izboljšala volilni izid z zadnjih volitev (41,37 odstotka) in v mestnem svetu ohranila večino.
Zoran Janković Ljubljani vlada že od leta 2006. Na županskih volitvah je bil do zdaj vedno izvoljen v prvem krogu.
Potem ko ni bil izvoljen za predsednika vlade, je bil Janković marca 2012 na nadomestnih županskih volitvah s 60,99 odstotka glasov spet izvoljen za župana. Njegova največja tekmica Mojca Kucler Dolinar je takrat dobila 25,62 odstotka glasov.
Na zadnjih lokalnih volitvah leta 2014 je Jankovićeva lista, ki jo je podprlo 41,49 odstotka volivcev, prvič izgubila večino v mestnem svetu. Nekoliko slabši rezultat je dosegel tudi Janković, ki je sicer zmagal v prvem krogu, vendar z manjšo podporo kot na prejšnjih volitvah. Zanj je glasovalo 57,53 odstotka volivcev, njegov glavni protikandidat Damjan Damjanović je dobil 23,15 odstotka glasov.
Erjavcu se Jankovićeva podpora ni obrestovala
Spomnimo, da je Janković leta 2011 s svojo stranko Pozitivna Slovenija (PS) zmagal na predčasnih parlamentarnih volitvah. Čeprav je bila PS z 28,51 odstotka glasov relativna zmagovalka volitev, Janković v državnem zboru kasneje ni bil izvoljen za mandatarja za sestavo vlade.
Poslanci državnega zbora so leta 2013 drugi vladi Janeza Janše nato izglasovali konstruktivno nezaupnico. Nova predsednica vlade je postala Alenka Bratušek, ki je Jankovića na čelu PS zamenjala po zanj obremenjujočem poročilu protikorupcijske komisije. Potem ko je bil Janković aprila 2014 ponovno izvoljen za predsednika stranke, je Bratuškova odstopila s položaja premierke.
Predsedniku DeSUS Karlu Erjavcu se podpora ljubljanskega župana Zorana Jankovića na letošnjih predčasnih parlamentarnih volitvah ni obrestovala.
Leta 2014 je PS na predčasnih državnozborskih volitvah dobila 2,97 odstotka glasov, na letošnjih volitvah pa stranka ni kandidirala. Janković je namreč pred volitvami sklenil zavezništvo s stranko DeSUS pod vodstvom Karla Erjavca. Za DeSUS je na volitvah nato glasovalo 4,93 odstotka volivcev, s čimer je stranka bistveno poslabšala rezultat iz leta 2014, ko je dobila 10,18 odstotka glasov.
46