Torek, 23. 10. 2018, 15.05
5 let, 6 mesecev
Celjane razburja glasilo, ki hvali dosežke župana Šrota
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,37
4
Celjski župan Bojan Šrot se bo na novembrskih lokalnih volitvah potegoval že za šesti zaporedni mandat na čelu Mestne občine Celje.
Prebivalci občine Celje so minuli teden na domače naslove prejeli občinsko glasilo, ki manj kot mesec dni pred lokalnimi volitvami opisuje dosežke celjskega župana Bojana Šrota v njegovem iztekajočem se štiriletnem mandatu. Kritiki sedanjemu županu, ki se bo novembra spet potegoval za županski stolček, očitajo, da je občinska sredstva, namenjena za občinski časopis, izkoristil za dosego lastnih političnih ciljev, in poudarjajo, da bi pristojni v tem primeru morali ukrepati.
Na Mestni občini Celje pojasnjujejo, da so v proračunu občine za leto 2018 načrtovali izdajo treh številk občinskega časopisa. Tretja številka občinskega časopisa, ki jo marsikdo označuje za promocijo in predvolilno potezo sedanjega celjskega župana Bojana Šrota pred prihajajočimi lokalnimi volitvami, je izšla v nakladi 20.550 izvodov.
Na naslove vseh gospodinjstev v mestni občini je bilo občinsko glasilo poslano prejšnji petek, ravno na dan, ko se je v Sloveniji uradno začela predvolilna kampanja pred prihajajočimi novembrskimi lokalnimi volitvami.
Tretja številka občinskega glasila izšla na prvi dan predvolilne kampanje
Marsikdo je prepričan, da je zadnja številka celjskega občinskega glasila namenjena promociji župana Bojana Šrota pred novembrskimi lokalnimi volitvami. Na občini vse očitke medtem zavračajo.
Na občini razlagajo, da so se za takšno potezo odločili, ker so začeli letos po daljši prekinitvi s pomočjo evropskih sredstev, zdajšnja finančna perspektiva namreč kar nekaj časa ni bila operativna, uresničevati več projektov.
"To se nam je zdela odlična priložnost za pregled najpomembnejših projektov, ki jih je Mestna občina Celje že uresničila s pomočjo evropskih sredstev, in za predstavitev projektov, ki se uresničujejo zdaj oziroma se bodo uresničili v prihodnje," poudarjajo na občini.
Kot pojasnjujejo, so vsebino nedavno izdane številke tako kot vsakič doslej pripravili v občinski službi za odnose z javnostmi in promocijo, pri vsebini pa so pomagali strokovni sodelavci občine. Za časopis so na občini namenili 5.780 evrov, v omenjeno ceno so bili po njihovih navedbah vključeni oblikovanje, tisk in distribucija s pošto.
Občina: Takšna poteza se nam ne zdi sporna
Na vprašanje, ali se jim ne zdi sporno, da je tretja številka časopisa izšla v času predvolilne kampanje pred lokalnimi volitvami, na katerih se bo župan Šrot potegoval za nov, že šesti zaporedni mandat na čelu knežjega mesta, odgovarjajo, da se jim to ne zdi sporno glede na to, da časopis vsako leto izhaja redno".
Poudarjajo, da so tudi lani izdali tri številke časopisa, jesenska je bila prav tako kot letošnja namenjena predstavitvi infrastrukturnih projektov: "Mestni časopis je za občino tudi kanal, preko katerega občane seznanjamo z našim delom. Ne nazadnje je časopis tudi naš način komuniciranja z občani. Poleg tega smo prepričani, da bi bilo nenavadno, če ob morebitnem koncu nekega daljšega obdobja ne bi povedali ničesar o delu občine."
Bašić Hrvatinova: Občinska glasila se pred volitvami vsakič znova zlorabi
Da financiranje občinskih glasil ni transparentno in ni v skladu z veljavno zakonodajo, že dolgo opozarja tudi strokovnjakinja za medije Sandra Bašić Hrvatin: "To je praksa, ki je v slovenskem medijskem prostoru prisotna zadnjih 20 let. Izdajatelji občinskih glasil ne upoštevajo nobenih pravil, ki veljajo za profesionalne medijske ustvarjalce, v času kampanje pred lokalnimi volitvami pa se ta glasila vsakič znova zlorabijo."
Kot poudarja Bašić Hrvatinova, skoraj vsaka od 212 slovenskih občin izdaja svoje občinsko glasilo. Čeprav zakon o medijih določa, da občinska glasila niso medij, je v razvid medijev po njenih besedah vseeno vpisanih okoli 140 občinskih glasil: "Ne vem, zakaj jih je ministrstvo vpisalo v razvid. Koliko tovrstnih glasil sploh spoštuje zakon o medijih? Večina sploh nima zaposlenih profesionalnih novinarjev in urednikov, ampak vsebine pripravljajo predstavniki za odnose z javnostmi, zvesti politični večini, ki je na oblasti."
Strokovnjakinja za medije Sandra Bašić Hrvatin opozarja, da predstavnik za odnose z javnostmi pri županu ne more biti hkrati profesionalni novinar.
Zlorabe, ki se pojavijo pred vsakimi lokalnimi volitvami, bo po besedah predavateljice na koprski fakulteti za humanistične študije v prihodnosti treba presekati. "Računsko sodišče je že večkrat opozorilo na neprimernost tega početja. Javnost dejansko nima podatka, koliko denarja je bilo za to porabljenega, kakšni so bili kriteriji, skratka ničesar," razlaga Bašić Hrvatinova.
Inšpektorat za medije: Ko gre za financiranje medijev, nimamo pristojnosti
In kaj na dogajanje v celjski občini pravijo pristojni organi? Na inšpektoratu za kulturo in medije pojasnjujejo, da se, če publikacija v skladu z drugim členom zakona o medijih velja za medij, pri volilni in referendumski kampanji v medijih uporabljajo določbe zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK), ki pa ne urejajo financiranja medijev v času volilne kampanje.
"Za nadziranje financiranja medijev, torej občinskih glasil, publikacij in tako dalje, je po določbah ZVRK pristojno računsko sodišče, in ne inšpektorat za kulturo in medije," pojasnjujejo na inšpektoratu in dodajajo, da za ukrepanje v predmetni zadevi, ko gre za financiranje medijev, nimajo pristojnosti.
V času kampanje pred lokalnimi volitvami leta 2014 so na inšpektoratu za kulturo in medije ugotovili eno kršitev zakona o volilni in referendumski kampanji, in sicer v glasu Mestne občine Ljubljana.
Na vprašanje, koliko kršitev so ugotovili med predvolilnima kampanjama pred lokalnimi volitvami leta 2014 in 2010, odgovarjajo, da je bila inšpektoratu pristojnost za nadzor nad petim, šestim in sedmim členom ZVRK podeljena šele konec leta 2013. V zvezi s kršitvami glede kampanje pred volitvami 2014 je bila kršitev ZVRK ugotovljena v zgolj enem primeru.
"Ugotovili smo kršitev v glasilu Ljubljana Mestne občine Ljubljana. Zoper odgovorno osebo kršiteljico je bil voden postopek o prekršku z izrekom globe," pojasnjujejo na inšpektoratu.
Računsko sodišče: Primera ne moremo komentirati, ker ga ne poznamo
Na računskem sodišču medtem pravijo, da konkretnega primera v celjski občini ne morejo komentirati, ker ga ne poznajo. Kot poudarjajo, se sicer ne glede na to, kdaj so nastali, kdaj so bili plačani in kdaj so bili sklenjeni posli, za stroške volilne kampanje štejejo vsi stroški iz 4. odstavka 15. člena ZVRK, če se ti stroški oziroma posli nanašajo na obdobje volilne kampanje.
"V zvezi z različnimi stroški, nastalimi v obdobju pred volilno kampanjo, je računsko sodišče zavzelo stališče, da se štejejo za stroške volilne kampanje tisti stroški, ki so nastali v obdobju pred volilno kampanjo, katerih materializirani rezultat, kot na primer plakati, letaki, pisarniški material in druge oblike slikovnega ter zvočnega reklamnega materiala, se uporabi v času volilne kampanje," razlagajo na računskem sodišču.
Računsko sodišče je v reviziji poslovanja občine Tržič presodilo, da je bila izredna številka občinskega glasila s poročilom o delu župana Boruta Sajovica v preteklem mandatu izdana z namenom samooglaševanja župana in občinskega sveta pred lokalnimi volitvami.
Revizija: Občina Tržič glasilo izdala za samooglaševanje župana pred volitvami
Kot primer navajajo izdajo izredne številke občinskega glasila s poročilom o delu župana v preteklem mandatu, ki je bilo izdano v občini Tržič in na katerega je računsko sodišče naletelo v okviru revizije glede pravilnosti in smotrnosti poslovanja občine v delu, ki se nanaša na izdajanje občinskih glasil in objave v medijih.
"V tej reviziji smo v okviru smotrnosti poslovanja zaključili, da glede na vsebino izredne številke občinskega glasila in čas njene izdaje menimo, da jo je občina izdala za samooglaševanje, da bi si župan (Borut Sajovic, op. p.) in občinski svet pred lokalnimi volitvami pri volivcih ustvarila ugled in dobro ime," pojasnjujejo na računskem sodišču.
Dodajajo, da so v letih 2013 in 2014 izvedli revizijo izdajanja občinskih glasil in objav v medijih v šestih občinah. "Glavne ugotovitve so se nanašale na to, da občine občinskega glasila niso vpisale v razvid medijev, da niso oblikovale in sprejele programske zasnove, da niso imenovale odgovornega urednika, da so objavljale brezplačne volilne oglase," poudarjajo na računskem sodišču.
KPK: Če gre za povzetek dela občine, to ni nujno v nasprotju z integriteto
Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) pojasnjujejo, da zaradi nepoznavanja dejstev in okoliščin primera ne morejo presoditi, ali gre v tem primeru za kršitev ali ne: "Obstaja namreč bistvena razlika, ali je šlo pri prispevku v glasilu za povzetek dela oziroma dosežkov župana ali pa občine in s tem mestnega sveta, župana, občinske uprave ... Če drži slednje, bi lahko šlo za ravnanje, ki ni nujno v nasprotju z integriteto."
Za bolj natančno opredelitev do konkretnega primera bi morali podrobno preučiti okoliščine, poudarjajo na KPK in dodajajo, da v splošnem sicer velja, da uporaba javnih sredstev z namenom financiranja zasebnega interesa, torej predvolilne kampanje kandidata za župana ni dovoljena.
Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) opozarjajo, da uporaba javnih sredstev z namenom financiranja zasebnega interesa ni dovoljena.
"Če bi bilo lokalno glasilo, financirano iz javnih sredstev, uporabljeno za promocijo župana, ki je obenem županski kandidat, bi to praviloma predstavljalo vsaj neupravičeno porabo javnih sredstev, obenem pa tudi neintegritetno ravnanje v smislu, da tako ravnanje kandidatu omogoča neupravičeno pridobljeno prednost pred drugimi kandidati," opozarjajo na KPK.
Strokovnjakinja za medije Sandra Bašić Hrvatin ob tem opozarja, da bi lahko občani ob tovrstnih zlorabah zahtevali, da se iz občinskega proračuna enaka količina javnih sredstev nameni tudi preostalim županskim kandidatom, ki za razliko od županov nimajo dostopa do javnega denarja. "Če je ustavno sodišče v primeru referenduma za drugi tir ugotovilo, da je vlada porabila sredstva in ni namenila enake količine sredstev drugi strani, lahko povlečemo isto vzporednico," dodaja Bašić Hrvatinova.
4