Ponedeljek, 28. 2. 2022, 22.31
2 leti, 8 mesecev
Homosos – Homo sovieticus slovenicus, 2. del
Kučanovi in Putinovi fašisti v Dražgošah in Ukrajini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,58
48
Putinov vdor v Ukrajino nas neznosno spominja na napad Jugoslovanske ljudske armade na Republiko Slovenijo leta 1991. Ropotanje s tanki, neurejena logistika, žrtvovanje rekrutov, ki ne vedo, kje so. Kakor je generaliteta v Jugoslaviji pričakovala, da se bo Republika Slovenija sesedla v strahospoštovanju, tako se je nekaj podobnega očitno sanjalo tudi Putinu. Kakor smo se v Jugoslaviji poklali Slovani med seboj, se slovanski klopčič vozla tudi okoli Rusije in Ukrajine.
Kako je mogoče, da se v tem slovanskem svetu ohranjajo tako od resničnosti oddaljene fantazije, ki poskušajo urinirati proti vetru?
Naj v nadaljevanju prikažem pomemben vzorec, po katerem so oblikovali komunistični slovanski svet. Gre za stalinistično vklepanje možganov.
Drage bralke, cenjeni bralci, prosim vas, da spodnje besedilo preberete tako, da se vprašate, na katero od zahtev, ki so bile armatura stalinistične dogmatike, bi odgovorili z da.
Komunizem – naš končni cilj
Homo sovieticus verjame v komunistični raj na zemlji, za ta cilj je pripravljen ubijati, rušiti, ovajati, žrtvovati sebe, še bolj pa druge. O tem, kaj pa naj bi bil pravi recept za raj na zemlji, je med obema svetovnima vojnama ukazoval Josif Visarionovič Stalin.
Tudi homosos – homo sovieticus slovenicus je bil kovan na stalinističnem nakovalu. Recepturo tega kovanja so povzeli v brošuri Komunizem – naš končni cilj. S 26 stranmi besedila jo je "izdala Komunistična partija v Severni Sloveniji 1943", razmnožila pa jo je tehnika Cankar.
Kot vodilo so zapisali misli iz Programa komunistične Internacionale, da je "komunistični družbeni red, ki ga pripravlja celotni potek zgodovinskega razvoja, edini izhod za človeštvo". Po tem programu je "končni cilj, h kateremu stremi komunistična internacionala, nadomestitev kapitalističnega svetovnega gospodarstva s svetovnim sistemom komunizma".
Uvodoma predstavijo razvoj komunistične misli, najprej je bil utopični, potem pa pride "znanstveni komunizem Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina".
Po prikazu stopenj razvoja človeške družbe (prakomunizem, sužnjeposestništvo, fevdalizem, kapitalizem, imperializem) novo dobo opiše sam Stalin: "Edino Oktobrska revolucija si je postavila za nalogo uničiti vsako izkoriščanje in odstraniti vse izkoriščevalce in zatiralce."
Brezrazredna družba …
Komunizem bo dvostopenjski. Prva faza komunizma je "socializem kot brezrazredna družba". Po Leninu ukinitev razredov pomeni: "Ukiniti privatno lastnino produkcijskih sredstev, iztrgati kapitalistom produkcijska sredstva in jih dati v last vsem delovnim slojem. Uničiti eksistenčno bazo izkoriščevalskega razreda."
Ta spopad pa je nasilen, "pot k ukinitvi razredov je pot razrednega boja. Izkoriščevalski razredi ne izpraznijo svojega mesta prostovoljno. Kulaštvo, ki ga kot razred likvidiramo, in ostanki meščanskih elementov se socialistični ofenzivi skupno upirajo".
Diktatura proletariata
Drugi del tega priročnika ima naslov "Temelj socializma je delo". Socializem temelji "na družbeni lastnini produkcijskih sredstev," zato je "privatna lastnina človeka samo predmet njegove osebne uporabe. Nihče ne more živeti v socializmu od izkoriščanja tujega dela. Vsem dela zmožnim članom socialistične družbe more biti le delo edini eksistenčni vir. V socialistični družbi ni prostora za postopače in parazite. /…/ Za razliko od kapitalizma, kjer je produkcija breznačrtna, spontana in anarhistična, je produkcija v socializmu podvržena načrtu, strogemu registriranju in kontroli". To "sta najvažnejši zahtevi, da jo spravimo v tek, da pravilno deluje prva faza komunistične družbe". To je "boj za vzgojo novih delavskih kadrov, za iztrebljanje drobnoburžoaznih navad, za preobrazbo vseh delavnih slojev v zavedne sodelavce socialistične družbe, boj za izoblikovanje odnosa do socialističnega obrata, v katerem delajo, kot bi to bila njihova lastnina, boj za skrbno ravnanje z družbeno (socialistično) lastnino".
Socialistična država je diktatura proletariata, saj "brez diktature proletariata ne moremo likvidirati niti veleposestnikov, niti kapitalistov, niti kulakov".
" … bo postalo delo užitek"
V višji fazi komunizma "bo doseglo blagostanje ljudi nesluteno višino. Mogočen razmah produktivnih sil in tehnične iznajdbe bodo rešili delovne sloje komunistične družbe trajnega in napornega dela. Človek ne bo posvečal družbeni produkciji sedem in niti šest ur, temveč znatno manj. Delo bo dokončno nehalo biti vsiljena nujnost" in "bo postalo človekova potreba. S tem bo sproščena človeška energija za mogočen razmah umetnosti in znanosti, za kulturni razcvet, kakor ga zgodovina doslej še ni poznala. Komunizem bo ustvaril novo kulturo, kulturo združenega, s čvrstimi bratskimi vezmi in razredno solidarnostjo povezanega človeštva. Komunizem bo pometel z vsemi državnimi mejami, ki so jih določili kapitalisti. Nova kultura komunistične družbe bo za vedno pokopala religijo, predsodke in praznoverje ter dala mogočne pobude za razvoj znanosti".
Konec bo razredne delitve, država bo odmrla. Takrat bo "na zelo visoki stopnji produktivnosti dela /…/ delitev ljudi v kvalificirane in nekvalificirane, odnosno manj kvalificirane delavce, umske in ročne delavce končno premagana, ko delo ne bo več vezano na določen ozek poklic ali obrat, ko bo današnja delitev dela med ljudmi ukinjena. Ljudje bodo vsestransko razviti in vsestransko izobraženi ter sposobni za vsako delo. Takrat bo postalo delo užitek, prva življenjska potreba. Ljudje bodo tedaj delali prostovoljno za družbo in ne zato, da bi si z delom pridobili eksistenčna sredstva. Obenem bo produktivnost dela tako porasla, da se bo družbeno bogastvo razlilo med ljudi kot iz prekipevajočega vira. Šele tedaj, pravi Marx, bo mogla družba zapisati na svoj prapor: 'Vsak po svoji sposobnosti, vsakemu po njegovih potrebah.'"
Sovjetska zveza v socializmu
V sklepnem poglavju priročnika je zapisano, da je "ZSSR stopila v razdobje socializma" in da so tam "dani vsi pogoji za vzpostavitev socializma. Sovjetska oblast uživa podporo milijonskih množic delavcev in kmetov. Naravna bogastva Sovjetske Zveze (železo, premog, nafta, žita, bombaž) so neizčrpna. Boljševistični tempo socialistične izgradnje Sovjetske Zveze je brez primere v vsej svetovni zgodovini. Sovjetski sistem ne pozna bolezni kapitalizma: konkurence, anarhije, produkcije, kriz in brezposelnosti. Sovjetski sistem vodi gospodarstvo po načrtu, načrtno zbira pomožna sredstva in jih razdeljuje v pravem razmerju posameznim panogam narodnega gospodarstva. Socialistična industrija Sovjetske Zveze jamči uvedbo najpopolnejše tehnike in nesluteno produktivnost dela".
Slovenski kolaboranti stalinizma
Ta stalinistični okvir ter neomajno vero v Stalina in Sovjetsko zvezo so morali vsi slovenski kandidati za homo sovieticusa slovenicusa sprejeti, da so postali zaupanja vredni kolaboranti stalinizma. Ta kolaboracija je bila temeljni pogoj za vstop v novi razred, ki se je po teh receptih nove vere namenil ustvariti nov svet in novega človeka. In seveda Sovjetsko Slovenijo.
Ta novi človek – homosos še danes trka na naša vrata – tako, kot je fašiste iztrebljal Milan Kučan v Dražgošah, tako jih iztreblja Vladimir Putin v Ukrajini …
48