Dežman odgovarja Jankoviću

V Jami pod Macesnovo gorico že od meseca maja izkopavajo žrtve povojnih pobojev. Jože Dežman je na Radiu Ognjišče predstavil potek del na, kot se je izkazalo, največjem morišču po vojni pobitih domobrancev.

Dežman je pojasnil, da so odstranili že okoli dva tisoč kubičnih metrov razstreljene kamenine, ki je bila minirana na pobite žrtve v Jami pod Macesnovo gorico. Do zdaj so našli okoli dva tisoč posmrtnih ostankov, kar naj bi bilo polovica vseh žrtev. Čeprav so bile priče poboja takrat še žive, ni nihče razkril lokacije Macesnove gorice, in do izkopa so morala miniti več kot tri desetletja.

Kot je dejal Dežman, je vsaj petdeset ljudi preživelo streljanje in metanje v brezno, od katerih jih je nekaj ušlo, okoli trideset trupel pa so našli v jamskih nišah, kar pomeni, da so umrli kasneje. To so razkrili nekateri pričevalci, in sicer Milan Zajc, France Dejak, Franc Kozina in Janez Janša st. 

France Kozina je zapisal nekatera imena likvidatorjev, ki so vedeli za lokacijo in pred tridesetimi leti, po objavi o hudodelstvih o tem niso spregovorili. Kljub temu jih policija ali sodstvo nista nikoli procesirali.

Ljubljana z Jankovićem na čelu ima izrecno nepieteten odnos do smrti

Dežman je v pogovoru opozoril, da je bila zgodba pokopa žrtev Hude Jame huda šola. Med drugim je zaradi neprimernosti izjav odnesla nekdanjega predsednika Danila Türka.

Dodal je, da je vesel, da imajo zdaj možnost opraviti izkop, da je iskanje prave lokacije pokopa dolžnost, vendar jim v prestolnici ne prisluhnejo. "Slovenska prestolnica se mora kazati kot nosilec simbolne moči naroda. V dobrem in slabem je treba sprejeti zgodovino takšno, kot je. Žal se Ljubljana z županom Jankovićem na čelu tukaj kaže kot mesto z izrecno nepietetnim odnosom do smrti," je še dejal Dežman. 

Kot je pojasnil, je Komisija Vlade Republike Slovenije za vprašanja prikritih grobišč že večkrat vložila prošnjo za določitev pokopnega mesta na Žalah. To so do zdaj zavrnili, župan pa je javno obljubljal, da v Ljubljani ne bo "izdajalskih" grobov. Ob tem se je Dežman spraševal: "Kaj so pa pobiti v Brezarjevem breznu, kaj je z domobranskimi grobovi na Orlovem vrhu, pa s pobitimi za zidom pokopališča v Šentvidu? Kako imamo lahko na Žalah spomenik žrtvam letalske nesreče v Ajacciu ali pomnik žrtvam Dachauskih procesov, za žrtve iz brezna pod Macesnovo gorico pa mesto nima moči, da bi jih sprejelo na Žale?"

 "Ali je to še liberalna, demokratična vlada ali je stalinistična oziroma titoistična?"

Komisija vlade Republike Slovenije za vprašanja prikritih grobišč je v imenu Vlade Republike Slovenije ponovno naslovila vprašanje pokopa na svoji zadnji seji 22. avgusta 2022. "Če bo Vlada podprla župana Jankovića v njegovem stališču, da za izdajalske grobove ni mesta v Ljubljani, se zastavlja vprašanje, ali je to še liberalna, demokratična vlada ali je stalinistična oziroma titoistična?" meni Dežman.

Seveda se komisija ne more odločati o mestu pokopa, lahko pa na to opozarja, meni Dežman in dodaja, da ima tudi trenutna mestna oblast, ki presega vprašanje etičnosti pokopa žrtev druge svetovne vojne, rok trajanja.

"Macesnova gorica je hujša kot rov sv. Barbare, je hujša, kot je bila Huda Jama, zato je čas, da se začnemo do žrtev spoštljivo obnašati. Če bo demokracija, se bo to zgodilo," je ob koncu oddaje dejal Dežman. 

Novice Lipovšek: O medvojnem in povojnem dogajanju grozljivo priča 600 in več morišč

Novice Vlado pozvali, da določi grob za žrtve iz brezna pod Macesnovo gorico