Ponedeljek, 22. 8. 2022, 13.07
1 leto, 8 mesecev
Vlado pozvali, da določi grob za žrtve iz brezna pod Macesnovo gorico
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,45
44
Komisija, ki jo vodi Jože Dežman, poziva vlado, da čim prej sprejme pobudo komisije za določitev groba žrtev iz brezna pod Macesnovo gorico na ljubljanskem pokopališču Žale in stori vse, da jo lahko uresničijo.
"Slovenija je vsem žrtvam vojn posvetila spomenik. Ta spomenik je protispomenik, ki nas opozarja na naše dolgove do uresničenja pravice do groba in spomina za vse te žrtve," so ob 23. avgustu, evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov zapisali na komisiji vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki jo vodi Jože Dežman. Izrazili so pričakovanje, da bo Republika Slovenija nadaljevala prizadevanja za uresničitev pravice do groba in spomina za vse smrtne žrtve vojnega in revolucionarnega nasilja, tako slovenske žrtve na ozemlju Slovenije in v tujini kot žrtve iz drugih držav na ozemlju Slovenije.
Komisija pozdravlja postavitev posvetilnega zapisa k spomeniku kot nadaljnji korak k sprejemanju celovite resnice in pravice vseh žrtev in njihovih svojcev.
Podpora sektorju za vojne grobove in grobišča
Potem ko je bila leta 2010 razpuščena služba za vojna grobišča, je vzpostavitev sektorja za vojne grobove in grobišča v okviru uprave za vojaško dediščino pomemben korak k zagotovitvi ustreznega upravljanja in urejanja vseh grobov in grobišč, so zapisali.
Komisija podpira nadaljevanje raziskav vseh grobov in grobišč, zbiranje podatkov o vseh žrtvah in njihovih grobovih (dve tretjini žrtev še nimata vpisanega kraja groba). Le tako bo nastal dejstvom ustrezen register vojnih grobišč. Prav tako pričakujejo, da bo Inštitut za novejšo zgodovino lahko dopolnjeval popis žrtev 2. svetovne vojne in revolucije z raziskavo krajev pokopa žrtev. Tako bo tudi Slovenija dobila spletno pokopališče oziroma popis grobov in žrtev, kakršnega poznajo v razvitih zahodnih demokracijah.
Komisija podpira tudi nadaljnje uspešno sodelovanje pri strokovnem pregledu registra vojnih grobov in grobišč z zavodom za varstvo kulturne dediščine ter razglasitev potrjenih, raziskanih in urejenih grobov in grobišč v register kulturne dediščine.
Za dokončanje izkopa in pokop posmrtnih ostankov žrtev iz brezna pod Macesnovo gorico
Po pričevanjih, predhodnih raziskavah in izkopu več kot 70 kilogramov predmetov umorjenih v vrtači pred breznom pod Macesnovo gorico, po temeljitem detektorskem pregledu, ki je odkril pot umorjenih v smrt, je bilo mogoče z veliko verjetnostjo domnevati, da so v breznu pod Macesnovo gorico posmrtni ostanki umorjenih slovenskih vojnih ujetnikov.
Zato se je komisija odločila za izkop posmrtnih ostankov. Po pripravi projekta so v letu 2019 iz brezna odstranili okoli tisoč kubičnih metrov razstreljenega skalovja. Brezno pod Macesnovo gorico so minirali že leta 1945, v petdesetih letih pa so razstrelili celoten obod brezna. Odkritje posmrtnih ostankov žrtev, ki so se po padcu v brezno zatekle v stranske rove brezna, je dodatno potrdilo skladnost pričevanj pobeglih iz jame z odkritim stanjem.
Po zastoju zaradi epidemije in zavarovanju delovišča v letu 2021 se je izkop posmrtnih ostankov začel letos. Pokazalo se je, da je količina razstreljene kamnine bistveno večja od predvidevanj. Letos so pri izkopu odstranili dodatnih tisoč kubičnih metrov razstreljene kamnine.
Prav tako so arheologi do zdaj izkopali posmrtne ostanke več kot dva tisoč umorjenih. "Koliko je še žrtev, lahko ob zvončasti obliki jame in negotovosti glede reliefa dna jame le ugibamo," menijo.
Na komisiji v skladu z dogovori pričakujejo, da se bodo letos končale raziskave v breznu pod Macesnove gorice in da bodo izkopani vsi posmrtni ostanki.
Ob antropološki analizi posmrtnih ostankov, po oddaji vzorcev za identifikacijo v depo Nacionalnega forenzičnega laboratorija in po končani analizi najdenih predmetov morajo izbrati kraj groba teh in drugih zamolčanih žrtev.
Vlada naj se odloči za grob na Žalah
Komisija že več let izreka pobude, da naj žrtve tega vojnega zločina in zločina proti človečnosti dobijo svoj grob v glavnem mestu Slovenije. "Prav z izkopom posmrtnih ostankov žrtev iz brezna pod Macesnovo gorico je ta pobuda toliko bolj utemeljena, saj glavno mesto države v svojem simbolnem krogu zajema vse narodove skrajnosti," so pojasnili.
Ker bo izkop posmrtnih ostankov iz brezna pod Macesnovo gorico zelo verjetno opravljen letos, bi bilo prav, da se pogreb opravi v letu 2023.
Komisija zato poziva vlado, da čim prej sprejme pobudo komisije za določitev groba teh žrtev na ljubljanskem pokopališču Žale in stori vse, da jo lahko uresničijo.
44