Torek, 1. 8. 2017, 20.20
7 let, 1 mesec
Zgodovinski mejnik za Lego: drugače bo vse in hkrati nič
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,65
1
Danski Lego je letos dosegel pomemben ekološki cilj, saj njegovo proizvodnjo kock zdaj v celoti poganjajo obnovljivi viri energije. Najvplivnejša znamka na svetu je tako na dobri poti do uresničitve najbolj ambicioznega načrta: do leta 2030 ukiniti proizvodnjo plastičnih kock in jih v celoti nadomestiti s kockami iz biomase, ki bodo prijazne do okolja.
Lego je drugi največji proizvajalec igrač na svetu, pred njim je le ameriški Mattel.
Že letos velika prelomnica za Lego, a to je šele začetek
V skupini Lego so se leta 2012 zavezali, da bodo svojo porabo energije iz fosilnih goriv najpozneje do leta 2020 izravnali z vlaganjem v proizvajanje energije iz obnovljivih virov.
Po petih letih in blizu 800 milijonih evrov, vloženih v gradnjo vetrnih elektrarn ob obalah Velike Britanije, Nemčije in Danske, je Legu to uspelo že maja letos oziroma skoraj tri leta pred rokom.
Količina električne energije, ki jo danes proizvajajo Legove naložbe v obnovljive vire energije, namreč presega energetske potrebe Legovih tovarn, pisarn in trgovin po vsem svetu.
800 milijonov evrov vložka v vetrno energijo tudi za veliki Lego ni drobiž. Ta znesek pomeni skoraj petino vseh Legovih prihodkov v letu 2016, na primer.
Ta mejnik, ki mu je Lego posvetil največjo iz legokock sestavljeno vetrno turbino do zdaj, vpisala se je celo v Guinnessovo knjigo rekordov, sicer predstavlja zgolj prvo stopnjo Legovega grandioznega ekološkega načrta. Druga stopnja bo namreč zatresla same temelje, na katerih je zgrajen eden od največjih proizvajalcev igrač na svetu.
Konec plastičnih legokock
Lego priznava, da samo vlaganje v obnovljive vire energije in takšno posredno zmanjševanje lastnega ogljičnega odtisa ne bo dovolj - treba je namreč tudi resnično zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida.
Pri Legu potezo, s katero lahko sami najbolj pripomorejo k zmanjšanju izpustov, vidijo v zamenjavi plastike, iz katere že desetletja proizvajajo legokocke, z materialom, veliko bolj prijaznim do okolja.
Lego za izdelavo kock letno porabi okrog 70 tisoč ton plastike, glavna surovina zanjo pa je nafta. Za proizvodnjo plastike so na svetovni ravni sicer vsako leto namenjeni približno štirje odstotki vse porabljene nafte, ugotavlja študija iz leta 2015.
Leta 2015 je Lego kar 135 milijonov evrov vložil v gradnjo Centra za razvoj trajnostnih materialov, ki stoji ob sedežu Lega v danskem Billundu.
Izziv, ki ga je Lego postavil temu raziskovalnemu inštitutu, ki trenutno zaposluje 70 strokovnjakov, je ogromen: najti najprimernejšo alternativo za akrilonitril butadien stiren ali ABS, polimer, iz katerega Lego izdela daleč največ kock, in še približno 20 drugih plastičnih mas, ki jih uporablja v proizvodnji.
ABS je lahek in trden material, iz katerega Lego izdeluje predvsem navadne kocke oziroma "zidake". Nekateri delčki morajo biti medtem trdni, a ne preveč, drugi mehki (pnevmatike, na primer), tretji upogljivi. Legove inženirje v naslednjem desetletju čaka veliko dela.
Ne le, da morajo biti kocke iz biomas oziroma bioplastike enako trdne in vzdržljive kot plastične kocke, podrejati se morajo tudi Legovim strogim standardom združljivosti. Praktično vsako današnjo legokocko je namreč mogoče stakniti s katero koli vse od leta 1958.
Legov Center za razvoj trajnostnih materialov je javnosti že predstavil nekaj primerkov kock, ki niso izdelane iz plastike, temveč iz materialov, prijaznih do okolja. Konkreten primer:
Zelena kocka (zgoraj) je plastična, kar izdaja njen sijaj, oranžna pa je izdelana (med drugim) iz pšeničnega glutena in je videti precej bolj bleda.
Pri Legu so ocenili, da bi lahko zamenjava plastičnih kock s kockami iz različnih biomas z zelo specifičnimi lastnostmi podjetje do leta 2030 stala tudi milijardo evrov. Ob razvoju ustreznih materialov bi najverjetneje namreč morali posodobiti tudi ves proizvodni trakt, ki je trenutno prilagojen plastiki.
A tudi takšno ceno so pri Legu pripravljeni sprejeti: četudi se bo v podjetju spremenilo vse, se za kupce legokock namreč ne sme spremeniti nič.
Legov logotip je rdeč, a podjetje postaja vedno bolj zeleno
Zamenjava plastičnih legokock z biološko razgradljivimi do leta 2030 in vlaganje v obnovljive vire energije sicer nista edini Legovi ekološki iniciativi.
Dansko podjetje je že konec leta 2013 razkrilo podatek, da reciklira 90 odstotkov vseh odpadnih surovin, v prihodnjih letih pa želi doseči stoodstotno učinkovitost recikliranja, kar bi pomenilo, da skoraj ne bi več proizvajalo odpadkov.
Pri Legu upajo, da bodo njihovim okoljevarstvenim prizadevanjem sledili tudi drugi veliki svetovni predelovalci plastike.
Lego se je oktobra 2014 tudi zavezal, da po izteku trenutne ne bo več obnovil partnerske pogodbe z naftarsko multinacionalko Shell (ali Royal Dutch Shell).
Lego in Shell z nekaj vmesnimi premori sodelujeta že od šestdesetih let prejšnjega stoletja, logotip družbe Shell pa se občasno pojavlja v nekaterih kompletih legokock. | Foto: Brickset
Lego sicer ne izdaja roka trajanja pogodbe s Shellom, je pa na odločitev, da je ne bo več podaljšal, vplival tudi spodnji viralni videoposnetek, ki ga je julija 2014 izdala okoljevarstvena organizacija Greenpeace:
Lego je leta 2014 tudi zmanjšal dimenzije embalaž, v katerih prodaja kocke. Po mnenju podjetja zato na letni ravni porabijo 14 odstotkov manj papirja, količino izpustov ogljikovega dioksida pa zmanjšajo za okrog 10 tisoč ton.
Manjša embalaža legokock ne pomeni le manj porabljenega kartona, temveč tudi manj prometnih izpustov, saj lahko v eno transportno vozilo natlačijo več škatel.
Preberite tudi:
V bližini Slovenije se dogaja ena največjih ekoloških katastrof na svetu
1