Blizu Slovenije se dogaja ena najhujših ekoloških katastrof na svetu

Znanstveniki z univerze v švicarskem Baslu so na površini reke Ren izmerili eno najvišjih koncentracij plastičnih mikrodelcev v svetovnih celinskih vodah.

Na 11 lokacijah približno 800-kilometrskega odseka reke med Baslom in Rotterdamom na Nizozemskem so švicarski znanstveniki v povprečju odkrili 892.777 plastičnih mikrodelcev na kvadratni kilometer reke, so zapisali v tej raziskavi, ki je bila objavljena v publikaciji Scientific Reports. Najvišjo gostoto delcev so izmerili pri kraju Rees v Nemčiji, kar 3,9 milijona na kvadratni kilometer reke.

Plastični mikrodelci v premeru merijo do pet milimetrov, nastajajo pa kot stranski produkt pri proizvodnji plastičnih izdelkov in pri počasnem fizičnem razpadu plastičnih odpadkov. Dobršen delež plastičnih mikrodelcev, ki jih je mogoče najti praktično v vseh vodnih telesih na svetu, predstavljajo tudi okrogli plastični peleti. Ti se v industriji uporabljajo za brusno čiščenje končnih izdelkov, v logistiki pa pri pakiranju.

Zakaj Ren postaja eno največjih evropskih odlagališč odpadne plastike Glavni vir plastičnih mikro smeti, ki onesnažujejo Ren, so urbana območja ob reki. Ren namreč teče mimo in skozi številna velika evropska mesta, med drugim Basel (Švica), Strasbourg (Francija), Mainz, Köln, Düsseldorf (vsi Nemčija) in Rotterdam (Nizozemska). Znanstveniki največ krivde za visoko koncentracijo plastičnih mikrodelcev v Renu pripisujejo industriji in površnemu ravnanju z odpadki.

V spodnjem delu Rena, kjer je povprečna gostota plastičnih mikrodelcev najvišja, onesnaženost vodotoka dodatno poglablja razmeroma majhna reka Emscher, pritok, ki se v Ren izliva pri kraju Dinslaken. Emscher, ki velja za biološko mrtvo reko, pred tem teče po Porurju, pokrajini, ki je središče nemške industrije.

V Severno morje z Renom vsak dan priteče 191 milijonov plastičnih delcev Onesnaženje Rena z plastičnimi mikrodelci je do štirikrat hujše kot primer Ženevskega jezera, nekdaj enega najbolj onesnaženih celinskih vodnih površin v Evropi, in desetkrat hujše od onesnaženja jezera Ontario na meji Kanade in ZDA, ki je prav tako daleč od sinonima za čisto vodo, so zapisali znanstveniki.

Ren se izliva v Severno morje in vanj vsak dan prispeva več kot 191 milijonov plastičnih mikrodelcev, so izračunali švicarski raziskovalci. Če bi ves izkupiček enega dneva zbrali na kup, bi delci tehtali med 25 in 30 kilogrami. V najslabšem primeru to pomeni, da z Renom v Severno morje vsako leto priteče več kot 10 ton plastike. Plastike, ki jo nato žvečijo morske živali.

Iz Rena na naše krožnike Prav vpliv na rečno in morsko (mikro)favno je največja problematika onesnaženosti voda z majcenimi plastičnimi delci. Plankton in manjše ribe jih pogosto zamenjajo za hrano, pot v telesa živali najdejo tudi med procesom dihanja skozi škrge, opozarjajo znanstveniki.

Poglejte, kako plankton uživa v obroku morske plastike: Ker so omenjeni organizmi (plankton in manjše ribe) na začetku prehranjevalne verige, plastiko posredno zaužijejo tudi velike ribe (tune, na primer) in kiti. Po tej poti se lahko znajdejo tudi na krožnikih ljudi, ribe namreč predstavljajo približno petino virov beljakovin, ki jih zaužije človek.

Znanstvenike še posebej skrbi vpliv onesnaženja s plastiko na plankton, ki je na samem dnu prehranjevalne hierarhije živali v svetovnih vodah in posledično njen temelj. Nekateri namreč menijo, da bi nadaljnje naraščanje koncentracije plastičnih mikrodelcev lahko zdesetkalo populacijo planktona, a to področje še ni dovolj raziskano, da bi bilo mogoče to trditi z gotovostjo.