Vsi veliki svetovni telekomunikacijski operaterji razvijajo infrastrukturo za vzpostavitev mobilnih omrežij pete generacije ali 5G. Ta imajo veliko večji potencial kot le hitrejši prenos podatkov.
Tisočkrat hitreje kot LTE
5G je kratica za brezžična mobilna omrežja pete generacije, ki naj bi v nekaj letih nasledila aktualni 4G oziroma LTE. Poglavitni prednosti 5G v primerjavi s trenutno tehnologijo bosta hitrost prenosa podatkov, ki bo od sto do tisočkrat višja (do gigabita na sekundo, kar v praksi pomeni prenos filma kakovosti blu-ray v nekaj minutah), in kapaciteta komercialnih omrežij, ki bodo lahko z enako zmogljivostjo hkrati prenesla veliko več povezanih naprav.
Strokovnjaki pričakujejo, da bo 5G telekomunikacijski standard v Evropi, Severni Ameriki in (jugo)vzhodni Aziji predvidoma postal do leta 2020. Med največjimi optimisti glede zgodnejšega zagona omrežij 5G so sicer Južnokorejci (Korea Telecom), ki ga načrtujejo sočasno z zimskimi olimpijskimi igrami v Seulu leta 2018, in Rusi (Megafon), ki želijo 5G vzpostaviti še pred svetovnim prvenstvom v nogometu, ki bo prav tako leta 2018.
Samovozni avtomobili in kirurški posegi na daljavo
Kaj bodo s 5G pridobili telekomunikacijski operaterji, uporabniki, svetovno gospodarstvo? Prvi nove trge, drugi tehnologije, ki bodo olajšale vsakdan in približale prihodnost, zadnje pa morebitne nove poslovne modele in industrijske niše, ki bodo ustvarile nova delovna mesta.
5G namreč ne pomeni le urnejšega in bolj zanesljivega mobilnega interneta, temveč bo platforma za pomoč pri razvoju obetavnih tehnologij, morda tudi nastanek čisto novih. Svetovni telekomi bodo s 5G ob mobilni in stacionarni telefoniji ter internetu lahko ponudili tudi storitve na drugih področjih, kot so samovozni avtomobili in kirurgija na daljavo, so prepričani vodilni strokovnjaki.
Tako eno kot drugo omenjeno področje namreč zahtevata brezžično odzivnost, merjeno v milisekundah. Avtomobil, ki bo vozil brez pomoči potnika, bo prek mobilnega omrežja 5G prejemal navodila za pot in opozorila na ovire, kot so križišča, in se ustrezno hitro odzval (zaviral, zavil, ustavil). Kirurg pa bo lahko prek omrežja 5G z robotom zahtevne posege z izjemno odzivnostjo opravljal kar z druge celine.
Pozabiti ne smemo niti na internet stvari (Internet of Things ali IoT) …
Kaj bodo telekomi storili z neizkoriščenim frekvenčnim spektrom?
Telekomunikacijski operaterji in velikani mobilne industrije so se ob načrtovanju razvoja omrežij 5G srečali z zanimivim izzivom – nižji spekter mobilnih frekvenc je po večini že zaseden, višji pa ima omejen domet.
Rešitev? Višji frekvenčni spekter bo poganjal internet stvari (IoT) – veliko naprav, povezanih v splet, zgoščenih na majhnem področju. Omreženi avtomobili, senzorji za nadzor industrijskih procesov, pametni hladilniki in stenske svetilke. Internet stvari je v zadnjem letu postal celo eden od osrednjih razlogov za nadgradnjo obstoječe telekomunikacijske infrastrukture na 5G.
Prihodnost telekomunikacijskih omrežij bo stala 3,6 bilijona evrov
5G sicer ne bo poceni. Analitično podjetje Boston Consulting Group ocenjuje, da bodo svetovni telekomi in mobilna industrija v razvoj omrežij pete generacije do leta 2020 vložili najmanj 3,6 bilijona evrov (3.600 milijard evrov). Sredstva bodo namenjena tako nadgradnji telekomunikacijske infrastrukture kot razvoju napravah za končnega odjemalca – uporabnika.
3
