Zakaj ne smemo verjeti vsem zgodbam o beguncih, ki krožijo po Facebooku

Verjetno ni uporabnika Facebooka ali Twitterja, ki v zadnjem času ne bi vsaj enkrat naletel na fotografijo domnevnega spopada nemške policije in bradatih protestnikov, zraven pa pripisa: "Torej se začenja … zastava Islamske države plapola med spopadom beguncev in nemških policijskih enot."

Objavo, ki jo lahko vidite tudi na zgornji fotografiji, so po poročanju britanskega Independenta na družbenih omrežjih prve začele širiti skrajno desne skupine aktivistov, kot je protiislamsko združenje Pegida. Zelo hitro so jo na Facebooku nato začele deliti tudi številne spletne strani, ki ogled vsebin pogojujejo z všečkom njihovega profila na Facebooku. Da te niso kredibilni viri aktualnih informacij, temveč zgolj vabe za lovljenje obiskovalcev (ter posledično zaslužka prek oglaševanja), ni treba posebej poudarjati. Fotografija je stara 3 leta in prikazuje protest v Bonnu Težava je v tem, da novica z begunsko krizo nima veliko skupnega. Da smo ugotovili, da je povsem izmišljena, smo porabili manj kot tri minute. Fotografija je namreč stara tri leta in pravzaprav prikazuje spopad pripadnikov nemške ekstremne desničarske stranke Pro NRW in njenih muslimanskih nasprotnikov, ki se je zgodil leta 2012 v Bonnu. Policija je bila tam le zato, da bi zajezila nasilje med skupinama protestnikov.

Kako ugotoviti, kaj je na Facebooku res in kaj ne Kako smo torej ugotovili, da je zgoraj omenjena novica izmišljena? Potrebni sta bili zdrava mera skepse, ki je tako ali tako ključna pri prebiranju večine "kontroverznih" objav na Facebooku, in pa predvsem, morda še pomembneje, dobra seznanjenost z aktualnimi dogodki. Objava se je na Facebooku namreč začela pojavljati, še preden so prvi begunci prestopili avstrijsko-nemško mejo. Bi se res takoj začeli boriti proti policistom obljubljene dežele?

Tako smo kopirali spletni naslov fotografije (desni klik na fotografijo in Kopiraj URL slike) ter ga prilepili v Googlovo slikovno iskanje. Ta zelo priročna funkcija Googla omogoča, da namesto s ključnimi besedami iščemo s fotografijo. Da bi omogočili iskanje s slikami, moramo najprej sicer klikniti na majhno ikono fotoaparata v polju za vnos ključnih besed.

Iskalnik nam je takoj postregel z dokazi - izvirna fotografija je nastala maja 2012. Je bila fotografija obdelana v Photoshopu? Priročno orodje za dokazovanje, da je bila prvotna fotografija morda prirejena za ustvarjanje lažne kontroverznosti, je spletna stran FotoForensics, ki analizira sliko in izpostavi morebitne spremembe, ki so nastale v Photoshopu ali katerem drugem programu za obdelavo grafike. FotoForensics uporabniku omogoča tudi, da rezultat analize deli na družbenih omrežjih in s tem vsaj poskusi preprečiti nadaljnje širjenje izmišljenih informacij.

Dokaze o istovetnosti nosijo tudi kar fotografije same Če je bila fotografija na Facebook ali Twitter deljena s platforme za nalaganje fotografij, kot je Flickr, je mogoče preveriti njen EXIF (Exchangeable Image File). Gre za skupek osnovnih informacij o fotografiji - datumu, času in včasih tudi lokaciji nastanka, avtorju, uporabljenem fotoaparatu. Z EXIF-om lahko zelo hitro dokažemo, da na fotografiji ni tisto, kar morebiti trdi oseba, ki jo je objavila.

Priročno orodje za hiter ogled informacij EXIF je Jeffrey's Exif Viewer. Fotografijo lahko sicer tudi shranimo na računalnik in si EXIF ogledamo tako, da nanjo kliknemo z desno tipko miške, izberemo Lastnosti (Properties) in nato preklopimo na zavihek Podrobnosti (Details).

Lažejo tudi na YouTubu Včasih se na Facebooku pojavijo tudi povezave do videoposnetkov na YouTubu, ki prikazujejo domnevno kontroverzno aktualno dogajanje, a gre v resnici za starejše, znova naložene videoposnetke s spremenjenim naslovom in morda tudi podnapisi, ki izkrivljajo pravo vsebino. Njihovo istovetnost je mogoče preveriti z orodjem YouTube DataViewer, ki ga je ustvarila človekoljubna organizacija Amnesty International. DataViewer posnetek analizira in v primeru, da gre res za predelavo starejšega, poišče in priloži povezavo do izvirnika.