Tako bo videti prihodnost in tu je denar že danes #intervju

Američanka Amy Peck je direktorica svetovalnega podjetja EndeavorXR, ki sodeluje z največjimi korporacijami v ZDA in različnimi vladami pri iskanju priložnosti v novih tehnologijah. Pri svojem delu se osredotoča predvsem na tehnologije spleta 3.0, metaversa in veriženja blokov. Veliko dela z zagonskimi podjetji, je tudi poslovni angel in sodeluje z različnimi pospeševalniki startupov. S Peckovo smo se o prihodnosti, izzivih novih tehnologij in poslovnih priložnostih v "krasnem novem svetu" pogovarjali pretekli teden na največji slovenski konferenci za zagonska podjetja Podim.

Metaverse, razširjena resničnost … danes je veliko govora o novih tehnologijah, ki bodo "spremenile" svet, vendar pa v resnici le malokdo pravzaprav ve, o čem je govora. Kako torej vi razložite svoji mami, s čim se ukvarjate?

Rečem ji, da bo vse, kar imamo danes na pametnih telefonih, projicirano v naše vidno polje.  In v prihodnosti ne bomo govorili o razširjeni resničnosti, virtualni resničnosti … Temveč o resničnosti, kot jo doživljamo. Tako kot danes ne govorimo, da smo nekatere informacije "konzumirali" s pametnega telefona, druge pa s prenosnika. Ker so določene teologije še v rani fazi razvoja, sploh še nimamo točnih definicij, kaj pomenijo. Najlepši primer je metaverse, vsak ima 2,5 različne definicije, kaj to pravzaprav je. Ko je ameriški pisatelj Neal Stephenson leta 1992 v svojem romanu Snow Crash prvi uporabil pojem metaverse, ga je opisal kot virtualni svet, ki temelji na kodi.

"To, da recimo Meta investira milijarde v razvoj tega področja, je fantastično. Vendar sem hkrati zaskrbljena, kako so danes velika podjetja ravnala z osebnimi podatki svojih uporabnikov v preteklosti," opozarja Amy Peck. Foto: Bojan Puhek

Vendar same tehnologije še niso "tam", torej je tehnološki razvoj nujen, preden bodo postale nekaj samoumevnega?

Po eni strani lahko rečemo, da je prihodnost "že danes". Vendar v resnici ni in bomo potrebovali še vsaj deset let, da večina tehnologij, o katerih je danes toliko govora, dozori. Če pogledamo samo metaverse, je tehnologija za njeno infrastrukturo še vsaj desetletje stran. Vendar, kot sem že omenila, ima metaverse različne definicije. Pravi virtualni svet, do katerega dostopamo skozi različne strojne pripomočke, je še daleč stran. Če pa kot del metaversa razumemo tudi razširjeno resničnost (t. i. argumentet reality - AR), potem je zgodba drugačna. AR je že danes dosegljiv prek obstoječih naprav, kot so pametni telefoni. Seveda uporabniška izkušnja ni najboljša, recimo še vedno morate v rokah držati pametni telefon in ga premikati naokoli.

Katere tehnologije bodo že v naslednjih letih in ne desetletjih spremenile življenje navadnega človeka?

Menim, da bo to kombinacija popolno virtualnega sveta in AR. V naslednjih od treh do petih letih bodo na trg prišli nosljivi računalniki (t. i. wearables), ki bodo že naslavljali širši trg uporabnikov, ne samo tehnoloških navdušencev.

Podjetja že danes investirajo milijarde evrov v do sedaj omenjene tehnologije. Koliko današnjih idej in produktov bo preživelo test časa? Ter koliko podjetij, predvsem startupov? So danes že rojeni prihodnji Googli, Amazoni in Tesle?

Menim, da smo trenutno v fazi tranzicije. To, da recimo Meta investira milijarde v razvoj tega področja, je fantastično. Vendar sem hkrati zaskrbljena, kako so danes velika podjetja ravnala z osebnimi podatki svojih uporabnikov v preteklosti. Metaverse bo omogočal tem podjetjem tudi zbiranje biometričnih podatkov svojih uporabnikov, kar predstavlja nova velika tveganja. Na drugi strani imamo danes že veliko startupov, ki veliko bolj pogumno korakajo v svet novih tehnologij. Od Decentralanda do igre Sandbox bodo zagotovo med vodilnimi podjetji v prihodnjem desetletju. Zagotovo je tudi še veliko podjetij, za katera sploh še nismo slišali in bodo kmalu krojila življenja posameznikov.  

Vendar, kot sem že izpostavila, je najpomembnejše, da uporabniki ob vsem tehnološkem napredku pričnemo skrbeti za svoje osebne podatke in zahtevati nadzor nad njimi. V teoriji je tehnologija verižnih blokov rešitev za te izzive.

"Še vedno nismo dokazali, da so rešitve tehnologije veriženja blokov varne. Pomembno bo tudi, da znamo uporabniki uporabljati nove tehnologije. Predvsem mlajše generacije, ki odraščajo z uporabo novih tehnologij. Večina skrbi bo na uporabniških plečih," pravi Amy Peck. Foto: Bojan Puhek

Kako bo po vašem mnenju torej izgledal svet, kjer uporabniki nadzorujejo svoje podatke?

Imeli bomo javno digitalno persono, v kateri bodo vsi javno dostopni podatki, predvsem z družbenih omrežij. Hkrati bomo imeli tudi zasebno persono, kjer se bodo nahajale občutljive informacije, kot so zdravstveni podatki. Nad temi pa bomo imeli popoln nadzor. Recimo, da gremo k zdravstvenem specialistu. Njemu ni treba poznati celotne naše zdravstvene zgodovine. Specialist nam bo poslal zahtevo, do katerih podatkov želi dostopati in mi bomo njegovo prošnjo zavrnili ali mu bomo dovolili dostop do podatkov za določen čas.

Omenili ste blockchain kot tehnologijo, ki ima potencial rešiti problematiko zasebnosti in varnosti podatkov. Pa je res? Iz kriptosveta bolj prihajajo novice, kot je več deset milijard evrov vreden zlom Terre kot pa o rešitvah, ki v praksi rešujejo probleme.

Se strinjam. Še vedno nismo dokazali, da so rešitve tehnologije veriženja blokov varne. Pomembno bo tudi, da znamo uporabniki uporabljati nove tehnologije. Predvsem mlajše generacije, ki odraščajo z uporabo novih tehnologij. Večina skrbi bo na uporabnikovih plečih.

To pa zveni zelo zaskrbljujoče. Ravno prihajamo iz krize koronavirusa, ki je pokazala, da si večina ljudi sploh ne zna umiti rok. Tudi sam delam z mlajšo generacijo, ki sicer ve, kaj so Tok-tok, podcasti, bitcoin, Fortnite itd., hkrati pa ne znajo recimo iskati stvari na Googlu. In sedaj se pričakuje, da bodo vse generacije razumele, kako recimo na blockchainu temelječe rešitve obdelujejo njihove podatke?

Se strinjam, da je problematika zelo zapletena. Začeti se mora s tem, da bo večina ljudi zaskrbljena nad tem, kaj se dogaja z njihovimi osebnimi podatki. Sledi izobraževanje vseh generacij in to se mora začeti danes. Sicer se do določene mere že dogaja, predvsem pri otrocih. Na žalost gre za zelo redke izjeme, vendar se vse več dela na tem, da se otroci naučijo naučiti se. Treba je torej na novo zgraditi izobraževalne sisteme, kar bo seveda zahtevno.

"Kriptovalute, NFT so danes prava nočna mora. Gre za osnovno raven človeškega pohlepa in potrošnje, da ekonomičnosti infrastrukture same tehnologije in njenega vpliva na okolje sploh ne omenjam," opozarja Amy Peck. Foto: Bojan Puhek

Od kod pa bo motivacija za te spremembe?

Odgovor je zelo preprost, navsezadnje gre za denar. Ekonomski potencial metaversa je neizmeren in ljudje ter družbe se bodo morale spremeniti, prilagoditi.

Ampak, imamo že svet kripta, iz katerega lahko vlečemo vzporednice. Kar nekaj posameznikov je zelo obogatelo, bitcoin naj bi kupovalo na desetine milijonov ljudi po vsem svetu. Pripravljen pa sem staviti, da več kot polovica ljudi, ki je vsaj enkrat kupila kriptovalute, ne ve osnov tehnologij in za kaj pravzaprav gre.

Kriptovalute in NFT so danes prava nočna mora. Gre za osnovno raven človeškega pohlepa in potrošnje, da ekonomičnosti infrastrukture same tehnologije in njenega vpliva na okolje sploh ne omenjam. Tudi zato se pri svojem delu s korporacijami in startupi zelo trudim, da ne podležejo "hypu" in da v NFT in kruptu poizkušajo najti pravo vrednost. Ter kako bodo te tehnologije spremenile predvsem odnos med potrošniki in podjetji.

Upam, da bodo nekega dne recimo NFT spremenili svet. Vseeno blockchain v teoriji omogoča, da bomo lahko že v bližnji prihodnosti imeli recimo svetovni trg "ustvarjalcev", ki bodo ne glede na državo izvora pod enakimi pogoji nastopali proti kupcem. Spremembe v mnogih sektorjih gospodarstva bodo tako velike, da se bodo ljudje prisiljeni izobraziti. Moram pa tudi poudariti, da čeprav sem sama proti vmešavanju države, moramo imeti regulacijo tudi v tem svetu.

Bi pa tudi poudarila, da bodo vse tehnologije zelo spremenile posamezne gospodarske sektorje. Nastali bodo novi trgi vrednosti, kjer cene za posamezne produkte ne bodo fiksni, temveč bodo odvisni od velikega števila spremenljivk. Kot so tudi moralne in etične vrednote. Recimo, da sama prodajam ustekleničeno vodo. Steklenica bo za Marka Zuckerberga vedno stala milijon evrov, medtem ko boste recimo vi plačali le nekaj dolarjev. Ker bom imela dostop do vašega javnega profila in bom lahko ocenila, da se vaše vrednote skladajo z mojimi.

V zadnjih letih je veliko korporacij storilo nekaj podobnega in se odločilo podpreti določena moralna in etična načela ter organizacije ali gibanja, ki stojijo za njimi. Najlepši primer v ZDA je verjetno gibanje "Black lives matter". Podjetja, ki so gibanje podprla, so izgubila del strank. Verjetno pa so pridobila nove. Je torej prihodnost podjetij, da se morajo opredeliti glede aktualne politike? Bomo torej kmalu imeli Nike za leve in Nike za desne?

Najpomembnejše za podjetja je, da imajo neposreden stik s svojim kupcem. Ampak kaj se pravzaprav dogaja danes? Podjetja zapravljajo milijarde, da dobijo čim več podatkov o nas. In potem zapravijo dodatne milijarde, da zgradijo blagovne znamke, ki posameznika opominjajo, kako so ničvredni. Razen seveda, če ne kupijo njihovega proizvoda.

To je grozen konstrukt. Sama rešitev vidim v tem, da nas bodo podjetja v prihodnosti prosila za naše osebne podatke, v zameno bodo podprla naše vrednote in pogled na svet. Ali pa omogočala druge sladkorčke, kot je v primeru Nike oblikovanje in personalizacija čevlja s strani prihodnjega kupca. To recimo že danes omogočajo NFT. Imamo torej pravi in digitalni čevelj. Pravega seveda nosimo v realnem življenju, medtem ko ima virtualnega obutega naš digitalni avatar. Digitalni čevelj pa ima tudi zgodbo o izvoru. Kdo je navdihnil nastanek čevlja, kako ga je oblikovalec naredil, kako so ga proizvedli, kakšne okolijske standarde so pri tem spoštovali. Posledica tega ni, da se potrošnik slabo počuti, ker nima tega čevlja, temveč potrošnik zaradi dodane vrednosti v informacijah želi imeti ta čevelj.  

"Državnim organom in vladam govorim predvsem, da naj se osredotočijo na izobraževanje. Predvsem o tehnologijah in o podjetništvu. Začeti moramo na univerzitetni ravni in čim hitreje podjetništvo in tehnološko pismenost približati vse mlajšim," pravi Amy Peck. Foto: Bojan Puhek

Pa je to res prava pot? Če pogledamo mlajšo generacijo, je, sicer bom vse zelo poenostavil, ves čas anksiozna. Pod stresom. Ne bom se spuščal v podrobnosti, glede globalnega segrevanja in odnosa do okolja imajo zagotovo prav. Pa vendar, ali ni to, da moram vsakič, ko kupim neki produkt, še preveriti, ali proizvajalec podpira moje vrednote, zelo naporno? Zelo stresno?

Ravno v tem je čar, da ne bo tako. Sami boste izbirali, kdaj to želite. Menim pa tudi, da bo to za prihodnje generacije postalo zelo pomembno in samoumevno. Mladi so danes pod stresom, ker jim serviramo napačne informacije s prevelikega števila kanalov, kot so Facebook, Instagram … Psihologija je danes zelo pomemben del marketinga in smo v fazi, ko škoduje ljudem. Seveda je še veliko drugih faktorjev, težava je tudi v šolskem sistemu.

Torej na kratko. Spremeniti moramo šolski sistem, spremeniti moramo vrednote ljudi, spremeniti moramo gospodarstvo …  Če se vrneva nazaj v gospodarstvo, kaj svetujete svojim strankam za naslednjih deset let? Na kaj naj se osredotočijo?  

Odvisno od stranke. Državnim organom in vladam govorim predvsem, naj se osredotočijo na izobraževanje. Predvsem o tehnologijah in o podjetništvu. Začeti moramo na univerzitetni ravni in podjetništvo in tehnološko pismenost čim prej približati vse mlajšim. Nujno je treba povezati šolstvo z gospodarstvom, da učenci, dijaki in študentje čim prej razumejo, kaj pomeni delati. Vse skupaj pa mora financirati država.

Podjetjem pa svetujem, naj seveda preizkušajo nove tehnologije, kot so metaverse in NFT. Ampak naj jih v tej fazi razumejo predvsem kot tržne dejavnosti. Vendar naj ves čas poizkušajo ugotoviti, kako lahko svojim strankam oziroma kupcem ustvarijo vrednost v digitalnem svetu. Predvsem pa naj, kot sem že omenila, nove tehnologije izkoristijo za večjo transparentnost svojega poslovanja in spodbujanja vrednot, ki jih imajo njihove stranke. Veliko podjetij po svetu hodi po tej smeri in išče zmagovalno kombinacijo.

S podjetji veliko delam tudi na področju pripovedovanja zgodb, kjer so recimo NFT zelo uporabni. Vendar ne gre za zgodbe o "limited addition". Tehnologije nam omogočajo tudi nove pristope k vključevanju uporabnikov v sam produkt in igrifikacija (ang. gamification) svojih produktov ter nakupovalnih in drugih procesov. Lep primer je recimo Netflix, ki pri določenih filmih gledalcem omogoča, da sami izberejo potek zgodbe, ki se posledično kočna različno glede na sprejete odločitve. Vendar je to šele začetek. Tako že danes spremljamo, kako se družabna omrežja, igre, moda in razvedrilo vse bolj združujejo.

Novice Kdo se bo od maja veselil hitrejše "optike"?

Novice Bralna značka vstopila v sedmo desetletje

Novice "Evropska energetska politika je polna sanj in upanj na čarobno rešitev" #video