Nedelja, 14. 7. 2024, 22.19
1 dan, 7 ur
So vremenske karte danes res bolj dramatične kot pred nekaj leti?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,21
Nizozemski vremenski portal Weer & Radar je za prikaz visokih temperatur že leta 2018 uporabljal dramatično barvno shemo, kar je uporabnik Facebooka, ki meteorologe obtožuje manipuliranja, pozabil omeniti oziroma tega ni storil, saj sicer ne bi imel razloga za objavljanje.
Kako deluje propaganda, se na družbenem omrežju Facebook sprašuje slovenski uporabnik, čigar primerjavo vremenskih kart iz let 2018 in 2023 z namigom, da nas meteorologi strašijo, ker je vreme na drugi karti bolj rdeče kot na prvi, je delilo kar deset tisoč ljudi. V resnici gre za manipulacijo z vremenskima grafikama dveh različnih meteoroloških portalov, ki prikazujeta različne vremenske parametre. Obenem prvi še vedno uporablja podobne vremenske karte, drugi pa je "dramatične" barve prikazoval že leta 2018.
Objava na Facebooku, ki je le v treh dneh zbrala okrog deset tisoč delitev.
Reči, da je bil zgornji zapis s fotografijama slovenskega uporabnika na Facebooku uspešen, bi bilo skoraj podcenjevalno – v manj kot treh dneh po objavi jo je delilo okrog deset tisoč uporabnikov, med katerimi prednjačijo Slovenci, nekaj pa je tudi tujih, presegla pa je celo okvirje Facebooka, saj jo je citiranl (vir) tudi nemški uporabnik na družbenem omrežju X, nekdanjem Twitterju.
Namen objave je pri uporabnikih Facebooka najverjetneje vzbuditi občutek, da meteorologi in posledično novinarji ljudem lažejo o učinkih podnebnih sprememb in o temperaturnih rekordnih, ki v zadnjem obdobju padajo v precej delih sveta, tudi v Sloveniji. To naj bi dosegli z manipulacijo meteoroloških grafik oziroma vremenskih kart, ki naj bi visoke temperature po novem prikazovale z bolj dramatičnimi barvami – odtenki živo rdeče, vijolične in celo bele barve.
Kot primera oziroma dokaza domnevne manipulacije sta priloženi vremenski karti – ena iz leta 2018, druga iz leta 2023. Na obeh je prikazana približno enaka temperatura, a prva karta je obarvana zeleno – kot zemljevid, ki ga vidimo na satelitski sliki – druga pa v različne odtenke rumene, oranžne in rdeče.
Dve različni vremenski karti, ki prikazujeta različne parametre
Kaj bi slovenski uporabnik Facebooka odkril, če bi se poglobil v izvor obeh vremenskih kart in ne bi zgolj kopiral objave, ki po svetovnem spletu kroži že približno leto dni (vir)?
Prvi pomemben, a pravzaprav še najmanj ključen podatek, je, da gre za vremenski karti dveh različnih meteoroloških portalov. Prvi je nizozemski vremenski portal Weer Plaza, ki objavlja podatke o vsem, kar je povezano z vremenom na Nizozemskem, v Evropi in drugod po svetu, drugi pa je prav tako nizozemski vremenski portal Weer & Radar, ki ob novicah nudi predvsem različne prikaze vremenskega radarja.
Druga velika razlika je, da prva slika v objavi na Facebooku pravzaprav prikazuje splošno vremensko napoved za južno in jugovzhodno Evropo na dani datum – 29. julij 2018 – kar je razvidno tudi po simbolih za sončno vreme in padavine, druga slika v objavi pa prikazuje toplotno obremenitev prikazanega dela Evrope in severa afriške celine (ni simbolov za padavine ali druge vremenske pojave). Gre torej za prikaz različnih vremenskih parametrov.
Z druge slike v objavi je celo jasno razvidno, da je na desni strani izbran filter, ki prikazuje toplotno obremenitev:
Današnji jutranji pogled na naš del Evrope prek filtra za prikaz toplotne obremenitve na portalu Weer & Radar.
Tretjič: čeprav so grafično podobo od leta 2018 nekoliko posodobili, Weer Plaza za prikaz splošne napovedi vremena še vedno uporablja zelo podoben zemljevid kot pred šestimi leti.
Kot je razvidno iz spodnje slike, gre za posnetek zaslona samo tri dni starega videoposnetka Weer Plaza na YouTubu, so temperature relativno visoke, sploh na jugu Nizozemske, a toplotna obremenitev, ki jo prepoznamo po krvavih odtenkih rdeče, kot takšne barvne sheme opisuje uporabnik Facebooka, ni prikazana, pa smo v letu 2024, ko bi po njegovih navedbah meteorologi morali izvajati manipulacije:
Napoved vremena za Nizozemsko za pretekli torek, ki jo je meteorološki portal Weer Plaza objavil na njihovem kanalu na spletni strani YouTube.
Dramatične barve so prikazovali že leta 2018 – takrat, ko naj bi bilo še vse "normalno"
Četrtič: avtor objave na Facebooku trdi, da so vremenske napovedi leta 2018 še vzbujale optimizem in vzpodbujale normalno razmišljanje, meteoloroške karte iz leta 2023, ki so prikazovale tako rekoč iste temperature, pa so bile že obarvane krvavo rdeče in ljudi strašijo.
Toda Weer & Radar, kjer je nastal posnetek zaslona z rdečimi in oranžnimi odtenki, ki ga slovenski uporabnik Facebooka vidi kot spornega oziroma kot ključni element propagande, je enake ali pa morda še bolj dramatične barvne sheme za prikaz toplotne obremenitve uporabljal tudi leta 2018 in še prej – torej v obdobju, ko so bile vremenske karte, sodeč po objavi na Facebooku, še normalne.
Poglejte si nekaj vremenskih slik, ki so jih objavili na družbenem omrežju Facebook, kjer so bili v tistem obdobju bolj aktivni kot zdaj (prikaz žive radarske slike za leto 2018 žal ni več mogoč, sicer pa bi bila tako ali tako prikazana v aktualni barvni shemi):
31. julij 2018 (vir):
27. julij 2018 (vir):
29. junij 2018 (vir):
Weer & Radar je vremenske slike s takšnimi barvnimi shemami za podobne temperature, kot smo jih oziroma jih bomo ta teden še občutili tudi v Sloveniji, že leta 2018 objavljal tudi na nekdanje družbeno omrežje Twitter, zdaj X:
Morgen en vrijdag de climax van deze hete periode. De modellen berekenen voor morgen maxima die lokaal kunnen oplopen tot 36°C. Vrijdag zal deze #warmte zich ook naar het midden en zuidwesten uitbreiden. Het Franse en Amerikaanse model berekenen zelfs maxima tot 38°C. #Hitteplan pic.twitter.com/ehDPoHKWZ0
— Weer & Radar Nederland (@weerenradar_nl) July 25, 2018
Isti uporabnik družbenega omrežja Facebook je sicer že letos spomladi z objavo, ki jo je prav tako delilo več tisoč ljudi, sejal strah s prav tako skopiranim zapisom o saharskem pesku, ki je po padavinah prekril avtomobile v Sloveniji. Šlo je za trditve o kemičnih analizah podobnega peska, ki so jih opravili v Tuzli in ki naj bi pokazale močno presežne vrednosti nekaterih kovin, vzorec pa so vzeli iz bližine enega najbolj onesnaženih območij v Bosni in Hercegovini.
Preberite več:
