Sreda, 3. 4. 2024, 15.10
7 mesecev, 3 tedne
Slovence skrbi saharski pesek: kaj je v ozadju strašnih številk?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,29
Ob povišanih koncentracijah prašnih delcev v zraku je priporočljivo prilagoditi oz. zmanjšati aktivnosti na prostem.
Med slovenskimi uporabniki in uporabnicami Facebooka se bliskovito širi objava, katere avtor trdi, da saharski pesek, ki "nam pada z neba", vsebuje močno presežne vrednosti različnih kovin. V resnici gre za številke, ki izvirajo iz skoraj dve leti stare kemijske analize v kraju Dobošnica Donja v Bosni in Hercegovini, v bližini katerega sta med drugim ogromen rudnik premoga in proizvodnja koksa, vzorec pa so na analizo prinesli, jo plačali ter na rezultate tudi že pozabili predstavniki gibanja, ki goreče nasprotuje predvsem cepljenju proti nalezljivim boleznim in po Facebooku širi teorije zarot.
Saharski pesek: razlog za paničarjenje?
Skoraj štiri tisoč delitev v petnajstih urah je imela spodnja objava slovenskega uporabnika Facebooka, ki je po velikonočnem koncu tedna, tega je z vidika vremena v Sloveniji zaznamovalo od saharskega peska motno nebo, citiral številke iz sicer resnične analize padavin, vendar je pri tem morda namenoma ali pa nevede izpustil ključne podatke, s katerimi bi njegova objava zvenela bistveno manj dramatično.
Objava na Facebooku, ki Slovence in Slovenke straši pred saharskim peskom, med drugim omenja tudi neobstoječi "barijev nikelj", prav tako pa napačno povzema izsledke analize. Šlo je namreč za primerjavo koncentracij določenih kemijskih elementov v pesku iz Tunisa v Afriki in v vzorcu iz Dobošnice Donje. Da bi se izognili nejasnostim, so se za Siol.net oglasili tudi na pravem Kemijskem inštitutu v Ljubljani in pojasnili, da analiz, kot jih opisuje objava na Facebooku, na Kemijskem inštitutu niso opravljali.
Gre namreč za podatke iz analize, ki jo je Inštitutu za kemijski inženiring v Tuzli 7. aprila 2022 po umazanih padavinah na območju Dobošnice Donje v Bosni in Hercegovini, kraja z manj kot štiri tisoč prebivalci, naročil Narodni krizni štab BiH. Padavine so sledile ogromnim oblakom saharskega peska, ki ga je marca 2022 zaneslo nad velik del Evrope, tudi nad Slovenijo.
Krizni štab le v imenu
Narodni krizni štab BiH kljub uradno zvenečemu imenu sicer ni uradna institucija, temveč gre za neformalno aktivistično skupino, ki je med pandemijo bolezni covid-19 ostro nasprotovala cepljenju in kakršnimkoli epidemiološkim ukrepom, kot je bilo nošenje zaščitnih mask. Boj proti cepljenju, ne le proti covid-19, temveč tudi drugim boleznim, je še vedno glavni temelj aktivnosti skupine na družbenih omrežjih.
Pripadniki in sledilci "kriznega štaba" trdijo tudi, da potniška in tovorna letala namenoma spuščajo strupe v obliki črt na nebu, in nasprotujejo gibanju LGBT, širijo pa tudi teorije zarot o Billu Gatesu in drugih vplivnih Zemljanih.
Njihov najvidnejši predstavnik je bosanski odvetnik in predsednik populistične politične stranke BOSS – Bosanska stranka Mirnes Ajanović. Stranka je na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2022 prejela 17.721 oziroma 1,12 odstotka vseh glasov in ostala pred vrati parlamenta.
Še nekaj slik z naših vremenskih kamer. #PuščavskiPrah pic.twitter.com/QSDI40cMjM
— ARSO vreme (@meteoSI) March 15, 2022
Inštitut v Tuzli je takrat po poročanju podružnice medija N1 v BiH izvedel vzporedni analizi vzorca padavin iz Dobošnice Donje in peska iz Tunisa, glavnega mesta Tunizije na severu Afrike.
Analiza je pokazala, da so bile v vzorcu iz Dobošnice Donje v primerjavi z vzorcem iz Afrike odkrite bistveno višje vrednosti nekaterih elementov, med drugim cinka, barija, niklja, arzena in aluminija.
Rezultati ne zanimajo več niti tistega, ki je naročil analizo
Odgovora, kaj je povzročilo tako visoke koncentracije kovin in polkovin v vzorcu iz Dobošnice Donje, še ni. Kot je takrat poročal N1, bi bile po mnenju strokovnjakov potrebne dodatne kemijske analize usedlin v padavinah iz več različnih delov države, s čimer bi bilo mogoče ugotoviti, ali gre za ustaljen vzorec ali pa je šlo zgolj za anomalijo.
Da je šlo za anomalijo, naključen dogodek ali pa kontaminiran vzorec, morda menijo tudi v gibanju Narodni krizni štab BiH, saj rezultatov analize po juniju 2022 v ogromnem številu objav na njihovih profilih na družbenem omrežju Facebook tako rekoč niso več omenjali, temveč so se znova osredotočili skoraj izključno samo na cepljenje proti bolezni covid-19.
V neposredni bližini kraja, kjer so vzeli vzorec saharskega peska, sta velikanski odprti kop premoga in proizvodnja koksa
Ena od možnih razlag, zakaj so bile koncentracije različnih elementov v vzorcu tako visoke, je morda tudi prisotnost rudnika premoga Šikulje, ki je v neposredni bližini Dobošnice Donje, in GIKIL, manj kot šest kilometrov oddaljena tovarna v kraju Lukavac, ki se ukvarja s proizvodnjo koksa:
V rudniku Šikulje po podatkih iz leta 2019 vsak dan izkopljejo okrog 2.500 ton premoga.
Arso: Analiza velikonočnega puščavskega prahu bo opravljena do konca aprila ali začetka maja
Z agencije za okolje (Arso) so za Siol.net pojasnili, da delce PM10 kemijsko analizirajo na različne parametre.
"Ko je nad Slovenijo prisoten puščavski prah, se povečajo ravni aluminija, železa, stroncija, kalcija in magnezija. Prisoten naj bi bil tudi silicij, ki pa ga pri nas ne analiziramo. Kemijska analiza se ne izvaja on-line, ampak zahteva laboratorijsko obdelavo, zato so rezultati na razpolago z zamikom. Od epizode puščavskega prahu, ki je bila nad Slovenijo med letošnjimi velikonočnimi prazniki, pričakujemo rezultate kemijske analize konec aprila ali pa v začetku maja," so sporočili.
Kemijski inštitut v Ljubljani: To ni naša analiza
"V zvezi z navedbo na Facebook profilu osebe Peter Gostič, kjer je zapisano, da je Kemijski inštitut analiziral saharski pesek, in kjer je v nadaljevanju navedeno tudi, kaj vse in v kakšnih količinah naj bi našli v vzorcih, sporočamo, da takšnih analiz na Kemijskem inštitutu nismo opravili," pa so za Siol.net, da bi se izognili nejasnostim, pojasnili na slovenskem Kemijskem inštitutu.
