Četrtek, 24. 1. 2019, 17.02
5 let, 9 mesecev
Razlog več, da primerno poskrbimo za zdravje in higieno svojih dlesni
Redno umivanje zob morda varuje pred Alzheimerjevo boleznijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,49
Raziskava znanstvenikov univerze Illinois v Chicagu je pokazala, da je ista bakterija, ki povzroča bolezni dlesni, lahko tudi poglavitni patogeni vzrok Alzheimerjeve bolezni.
Znanstveniki so postavili (drzno) hipotezo, da bakterija, zaradi katere obolevajo dlesni, lahko pride v možgane, kjer pospešuje nevrodegeneracijo in s tem tudi Alzheimerjevo bolezen.
Danes še vedno nismo povsem prepričani, kaj je glavni vzrok za nastanek Alzheimerjeve bolezni. Trenutno prevladujoča teorija je, da so nevrodegenerativni simptomi, povezani s to boleznijo, predvsem posledica kopičenja toksičnih proteinov.
Toda v zadnjih letih se krepijo dvomi o ekskluzivni veljavnosti te trditve. Glavni razlog za te dvome je, da so skoraj vsa nova zdravila, ki se borijo proti nabiranju teh strupenih proteinov, pri preizkusih na ljudeh spodletela pri doseganju svojega pričakovanega in želenega poslanstva.
Drzna predpostavka ali ključ do rešitve?
V iskanju prepričljivejšega razloga se tako znova prebuja starejša predpostavka, da ima pri nastanku Alzheimerjeve bolezni pomembno vlogo tudi bakterijska ali virusna okužba. Zagovornikom veter v jadra daje predpostavka, da ima ključno vlogo pri pojavu Alzheimerjeve bolezni virus herpesa.
Zelo drzna in morda tudi nekoliko provokativna raziskava znanstvenikov univerze Illinois v Chicagu je pokazala, da je bakterija Porphyromonas gingivalis ali skrajšano Pg, to je bakterija, ki povzroča bolezni dlesni, lahko tudi poglavitni patogeni vzrok Alzheimerjeve bolezni.
Med raziskavo so odkrili močno povezavo med periodontitisom, to je močnejše oziroma obsežnejše vnetje dlesni, in možganskimi okvarami.
Med raziskavo so namreč odkrili močno povezavo med periodontitisom, to je močnejše oziroma obsežnejše vnetje dlesni, in možganskimi okvarami ter možnost, da ta ista bakterija v možganih povzroča okvare, ki vodijo do Alzheimerjeve bolezni.
Več o tem, ali je ta predpostavka povsem utemeljena, bomo gotovo izvedeli pozneje letos, ko bodo nadaljevali obsežne preizkuse novega zdravila proti tem bakterijam na ljudeh. Nekateri znanstveniki namreč niso navdušeni nad predpostavko, da bi Alzheimerjevo bolezen pripisali enemu samemu patogenu.
Ali bo COR388 primeren kot zdravilo?
Rezultate raziskave so objavili v prestižni znanstveni reviji Science Advances, a vendarle ne gre spregledati, da je glavni avtor raziskave Stephen Dominy obenem soustanovitelj farmacevtske družbe Cortexyme, ki bo izdelovala zdravilo za nadaljnje preizkuse v zvezi s temi odkritji.
Raziskava omenja tudi razvoj spojine s kodnim imenom COR388. Ta zavira dejavnost spojine, ki jo izloča bakterija Pg in ki vpliva tudi na nevrodegenerativne okvare v možganih (fotografija je simbolična).
Raziskava namreč omenja tudi razvoj spojine s kodnim imenom COR388. Ta zavira dejavnost spojine, ki jo izloča bakterija Pg in ki vpliva tudi na nevrodegenerativne okvare v možganih. COR388 je v dozdajšnjih poskusih uspešno zmanjšal uničevalne učinke bakterije Pg v možganih miši, zdaj pa morajo narediti temeljite preizkuse na ljudeh, da bodo ugotovili, ali je COR388 dovolj varen za uporabo kot zdravilo, predvsem brez neželenih stranskih učinkov.
Prva faza teh preizkusov je končana, a je še prezgodaj sklepati, kakšni so bili učinki. Druga in tretja faza preizkušanja sta v načrtu za letos.
