Ponedeljek, 8. 7. 2024, 22.01
5 mesecev, 2 tedna
Ponudba za delo iz pekla: če ste jo dobili, jo ignorirajte
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,80
Ponudniki dela na daljavo Slovencem in Slovenkam obljubljajo tudi bajna dnevna plačila, toda v resnici bodo oni tisti, ki bodo na koncu bajno plačali neznance, ki ponujajo lažno občasno zaposlitev.
Slovenci in Slovenke v zadnjem obdobju prek sporočil SMS prejemajo ponudbe za preprosto dodatno delo na daljavo prek osebnega računalnika ali pametnega telefona, pri čemer dnevno plačilo znaša od najmanj 20 pa vse do več tisoč evrov. V resnici gre za delo, pri katerem boste, če se zanj odločite, izgubili denar, in to ne malo.
Goljufija se začne tako, da uporabnik ali uporabnica prejme sporočilo SMS z neznane telefonske številke, v katerem ga oziroma jo pošiljatelj ali pošiljateljica v angleškem, redkeje slovenskem jeziku nagovarja, naj se pridruži ekipi sodelavcev in sprejme občasno delo, ki ga lahko opravlja kar od doma prek računalnika ali pametnega telefona.
Plačilo znaša od 20 pa do neverjetnih pet tisoč evrov dnevno, delo pa lahko poteka kadarkoli ga novi sodelavec ali sodelavka želi opravljati.
Sporočilu je pripeto vabilo k nadaljevanju komunikacije v pogovorni aplikaciji WhatsApp. To je že velik rdeč klicaj, saj gre za zelo pogosto metodo spletnih goljufov (primer, primer, primer).
Sporočilo v angleškem jeziku, ki smo ga prejeli od "Elene".
Kaj se zgodi, če sprejmemo ponudbo?
Oseba, ki je nas je rekrutirala za občasno delo prek spleta, nam ustvari delovni račun na domnevni platformi podjetja, za katerega bomo delali, a gre v bistvu zgolj za prazno lupino, ki je namenjena prepričevanju potencialne žrtve v legitimnost nove "zaposlitve".
Novi sodelavci nato prejmejo prve zadolžitve, ki praviloma vključujejo klikanje v najrazličnejših kontekstih – všečkanje produktov in aplikacij, prijavljanje komentarjev, klikanje na oglase, oddajanje virtualnih naročil. Vse poteka prek platforme, ki nam jo je predstavila oseba, ki nas je rekrutirala za "delo". Plačilo za opravljene zadolžitve so različni zneski kriptovalute USDT (občasno USDC), stabilnega kriptožetona, ki ima kritje v ameriških dolarjih v razmerju 1:1, ki je prikazana kot stanje na delovnem računu.
Prvotni potek "dela" se lahko sicer razlikuje, vsem oblikam te goljufije pa je skupen en ključen element – slej ali prej bomo prejeli poziv, naj v delovni račun naložimo dodatna sredstva oziroma ga "napolnimo", da bi lahko zaslužili še več denarja. Pogosto zahtevajo zneske, ki presegajo tisoč evrov.
Primer ene od platform, na kateri je potekalo opravljanje "dela" za lažno podjetje Deloitte.
"Zasluženi" in naloženi denar bo v večini primerov nemogoče izplačati oziroma ga bodo goljufi vsaj delno lahko izplačevali tako dolgo, dokler bodo uspešno rekrutirali nove žrtve in pridobivali njihova vplačila – gre za tako imenovano Ponzijevo shemo, kjer se prvotne rekrute izplačuje z denarjem novih. Ko se bo denarni tok posušil, bodo ugasnile tudi platforme.
Goljufija je v nekaterih primerih zasnovana tudi na način, ki spodbuja tako imenovano "lovljenje izgube", kar pomeni, da prevaranti žrtve, ki so na platformo že naložili večje zneske in si jih ne morejo izplačati, spodbujajo, naj nakažejo še več denarja, saj si bodo v tem primeru lažje izplačali preostanek. Gre za čustveno manipulacijo, ki ji žrtve iz obupa pogosto podležejo.
Na spletu je mogoče najti več pričevanj žrtev oziroma skorajšnjih žrtev opisane prevare, ki se je začela pogosteje pojavljati v zadnjem letu (primer, primer, primer). Kot je lani poročal medij Euronews, žrtve opisane goljufije, ki se obrnejo na organe pregona oziroma druge ustrezne institucije, v povprečju izgubijo od 11 do 23 tisoč evrov, britanski rekorder pa naj bi leta 2023 izgubil celo blizu pol milijona evrov.
Kdo je v ozadju, ni znano: imena so izmišljena, fotografije in reference ukradene
V našem primeru je stik z nami vzpostavila Elena, ki naj bi delala za podjetje HypeLife. Iz tega so sporočili (vir), da na noben način niso povezani s tovrstnimi ponudbami za občasno delo, in dodali, da "gre za kriminalce iz tujine, ki s se s stoodstotno gotovostjo ukvarjajo z lažnim predstavljanjem (gre za enega najpogostejših tipov spletne prevare, op. p.).
To je domnevno Elena iz podjetja HypeLife. Kdo je v resnici oseba na fotografiji, ni bilo mogoče ugotoviti, saj je ni prepoznal niti en spletni slikovni iskalnik. Najverjetneje je bila ukradena z družbenih omrežij, mogoče pa je tudi, da je bila ustvarjena z umetno inteligenco.
Uporabnikom in uporabnicam sporočila s ponudbami za delo sicer pošiljajo tudi lažni "lovci na talent" drugih znanih podjetij, kot sta Deloitte in Adecco, na primer. Najpogosteje jim je ime Peter, Amanda, Marie, Elena, Alina, Bonny, Victoria, Charlotte, Sue, Stella.
Osebe, ki se izdajajo za predstavnike najrazličnejših podjetij, skoraj brez izjeme uporabljajo tudi fotografije profila, ki so bile ukradene resničnim uporabnikom družbenih omrežij oziroma celo ustvarjene z umetnointeligenčnimi orodji.
Preberite tudi:
