Sobota, 13. 10. 2012, 13.58
5 mesecev, 3 tedne
Ocenili smo: FIFA 13
Je boljša kot PES 2013? Letos je odgovor na to vprašanje najti veliko težje kot v zadnjih treh letih, ko je nekdaj vrhunski Konamijev nogomet le nemočno stopicljal za serijo, ki bo ob naslednji izdaji obeležila dvajsetletnico obstoja, saj je novi Pro Evolution Soccer spet izredno dobro ujel esenco, ki veje s travnatih igrišč in prepotenih dresov nogometašev.
V času Playstationa 2 je bilo igričarski srenji znano dejstvo, da je Fifa igralno kompleksnost in nabor potez, s katerima se je ponašal Pro Evo, nadomeščala z bliščem in vseobsegajočo licenco – medtem ko smo v Konamijevi viziji nogometa nadzorovali Gilsa, Kalma in Ribalda, ki so bili za nameček oblečeni v malenkost sprane teksture, so v Fifi po zelenici tekali Beckham, Cannavaro, Kluivert in druščina, drsniki pa so bili premaknjeni bolj v smer arkade. Fifa je bila pač za mularijo, nezahtevno občinstvo in nažiganje ob nedeljskih popoldnevih, medtem ko so PES igrali le najbolj predani.
Messijevo obličje sicer ugledamo ob prvem stiku z meniji, ki so praktično isti kot v lanski izdaji, a to zaradi splošne preglednosti in logične umeščenosti podpostavk prav nič ne moti. V ozadju je dobro vidna prva večja novost – prenovljena in malce futuristična privzeta vadbena arena. Trening končno ni le nabijanje žoge v vratarja, temveč skupek mini iger, ki igralca testirajo v različnih znanjih. Tu Fifa končno ne caplja več za serijo Pro Evo, ki je kompleksen trening center uvedla že leta 2003 s prelomno trojko.
Še preden se zakopljemo v igralne načine, nas igra povpraša po priljubljenem klubu (pomembno za rangiranje v spletnem modusu EA Sports Football Club) in izkušnjah s preteklimi Fifami, na podlagi česar določi privzeto težavnostno stopnjo. Izbrati je treba tudi igralno periferijo, a iz lastnih izkušenj močno odsvetujem tipkovnico, saj je analognost za izkoriščanje 360–stopinjskega vodenja nujna (če se vendarle odločite za QWERTY, boste na spletu tenko piskali).
Način, na katerega bo igralec ravnal z žogo, tokrat določa več faktorjev – višina in hitrost podaje, razmočenost terena in seveda sposobnosti samega nogometaša. To igralca prisili v taktiziranje, mrzlično iskanje lukenj v obrambi in posledično prostih soigralcev, ki se v Fifi 13 odkrivajo še bolj inteligentno kot lani, a hkrati delajo povsem človeške napake (prste ima pri tem zraven tudi zloglasni Impact engine, ki naj bi bil dokončno otet hroščev, a igralci še vedno delajo neumnosti). Ne bi se zmotil, če bi rekel, da je držanje žoge v posesti v letošnji izdaji EA–jevega nogometa pasje težko, če igralec ne izbere težavnostne stopnje za dojenčke oziroma ves čas igra z Barcelono ali Manchester Cityjem.
Čeprav smo oba modusa v akciji videli že lani, je obramba vendar doživela predelavo – težji in bolj robustni defenzivci si v dvobojih s hitrimi, a "švohotnimi" napadalci lažje priborijo žogo, velikokrat je odločitev njim v prid kar samodejna, brez pritiskanja namenskega gumba za odvzem okrogline. Seveda igra upošteva tudi statistike obeh igralcev in s tem igralcu v napadu pušča dovolj manevrskega prostora. V praksi to pomeni, da bo Agger relativno preprosto opravil s Chicharitom, ne pa tudi z Ronaldom (najbrž tudi zato, ker se v evropskih pokalih zaradi Liverpoolove nekonkurenčnosti še nekaj časa ne bosta srečala, hihi).
Vedno rad vidim dobro tekmo z veliko zadetki in prav je, da te niso prav pogoste. V Fifi ni tako, saj je doseči gol morda celo malce preveč preprosto in tekme s pol ducata zadetki so prej pravilo kot izjema. Za nameček so streli z razdalje očitno dobili na moči in topovske granate pod prečko pošiljajo tudi igralci, od katerih bi to najmanj pričakovali.
Spektakularnosti igri sicer ni mogoče očitati, saj so tako kot zadetki fenomenalna tudi preigravanja, s katerimi je mogoče iz igre v eni potezi vreči tudi dva, tri branilce. Akcija ves čas teče kot dobro naoljen stroj in na velikem zaslonu je Fifa 13 končno zares videti kot odsev resničnosti.
Kaj igralcu še preostane? Početja je precej – spletni Head to Head Seasons, mrežne prijateljske tekme, Virtual pro, kjer upravljate samo enega igralca, način Manager in posamezne lige ter pokali.
Če želite, lahko spet sodelujete v projektu EA Sports Football Club, ki vaše izkušenjske točke (te pridobivate med samim igranjem) pretaka na račun vašega priljubljenega kluba, ki se na tak način povzpenja po EA–jevi lestvici.
Splošna ocena: 90
Zvrst: Simulacija nogometa Razvijalec: EA Canada Založnik: EA Igrala: Vsa mogoča
Lestvica ocen
1–10 – Se ne dotaknem, tudi če mi igro iz same ljubezni podari punca/žena/mama. 11–20 – Vzamem, če mi igro kdo podari, in plošček uporabim kot podstavek za pivo. 21–30 – Igram, ker sem mazohist. 31–40 – Bi igral, če bi mi tatovi odnesli vse drugo. 41–50 – Igre bi se lotil samo v službenem času. 51–60 – Igra ima nekaj dobrih elementov, ki pa ne odtehtajo slabih strani. 61–70 – Kot privrženec te zvrsti bom v igri užival. 71–80 – Zelo solidna igra, do odličnosti ji ne manjka veliko. 81–90 – Odlična igra z elementi klasike. 91–100 – Kupim kar dva izvoda; enega za igranje, drugega za občudovanje v vitrini.