Nedelja, 14. 10. 2018, 19.24
5 let, 6 mesecev
Na police trgovin v stalno ponudbo morda prihaja novo sadje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,30
6
Plod volčjega jabolka obdajajo tanki lističi, ki so na otip kot zelo fin papir.
Jagodam, borovnicam, malinam in drugemu jagodičevju se bo na oddelkih sadja in zelenjave morda že v nekaj letih v stalni ponudbi pridružila vrsta volčjega jabolka. Znanstveniki si namreč prizadevajo pospešiti tisočletni proces udomačitve te rastline in jo s tehnologijo za urejanje genov, s katero bi se znebili njenih negativnih lastnosti, pripraviti na masovno proizvodnjo.
Volčje jabolko, natančneje sorta physalis pruinosa, ki uspeva v južnem delu Severne Amerike, natančneje v Mehiki, in v Srednji Ameriki, je po mnenju znanstvenikov z ameriškega raziskovalnega inštituta Howard Hughes idealen kandidat za naslednjo vrsto globalno priljubljenega jagodičevja.
Rastlina danes v večini delov sveta velja za eksotično - ko se pojavi v naših supermarketih, je na voljo v zelo omejenih količinah in za visoko ceno. Razlog za to je, da je volčje jabolko, ki ima sicer precej drugih imen - perujska češnja, kapska kosmulja, zemeljska češnja -, še vedno razmeroma divja rastlina. V industrijskem obsegu je ne prideluje skoraj nihče.
Zakaj so znanstveniki izbrali ravno volčje jabolko?
Volčje jabolko ima po mnenju avtorjev študije, ki je bila v začetku oktobra objavljena v znanstveni publikaciji Nature Plants, vsaj dve lastnosti, zaradi katerih bi ga lahko vzljubili tako potrošniki kot proizvajalci: edinstven okus, ki je precej drugačen od vseh najbolje prodajanih vrst jagodičevja, in odpornost proti suši.
Okus volčjega jabolka znanstveniki opisujejo kot eksotičen in podoben okusu tropskega sadja, a tudi kiselkast kot gozdno jagodičevje, občasno pa se pojavi tudi pridih vanilije.
Da bi volčje jabolko postalo primerno za masovno proizvodnjo, bi se morale spremeniti tri stvari: plodovi bi morali postati večji, celotna rastlina bolj kompaktna (zmanjšati bi se morala velikost lupine, ki obdaja jagodo oziroma plod), cvetovi pa bolj dovzetni za oploditev, s čimer bi se povečal tudi končni izkupiček oziroma število plodov.
Opisani proces "udomačitve" rastline bi lahko trajal zelo dolgo, tudi celo tisočletje, a ameriški znanstveniki so že odkrili način, kako ga pospešiti. Odgovor je CRISPR/Cas9, slavna in zelo perspektivna tehnologija za urejanje genov, s katero je mogoče spremeniti določene lastnosti bioloških organizmov.
To je rezultat:
Plodovi volčjega jabolka pred (levo) urejanjem genov in po (desno) njem. Plodovi na desni so opazno večji. | Foto: Raziskovalni inštitut Howard Hughes
Znanstveniki so se pri spreminjanju genov volčjega jabolka oprli na opažanja spontanih oziroma naravnih genskih mutacij paradižnika, ki je daljni sorodnik rastline. Mutirali so isti gen, ki je pri paradižniku po naravni poti sprožil nastanek bolj kompaktnih in obilnejših sadežev.
Sledi prestavljanje drsnikov za barvo in okus
Naslednji korak pri pospešeni udomačitvi volčjega jabolka je natančna manipulacija bolj specifičnih lastnosti sadeža, kot sta barva in okus, so v raziskavi še zapisali znanstveniki. Kdaj točno bo na oddelkih sadja in zelenjave volčje jabolko mogoče kupiti vsak dan in ne le ob posebnih priložnostih, sicer še niso napovedali, so pa prepričani, da njihova dognanja vodijo do masovne proizvodnje.
V raziskavi so znanstveniki izrazili tudi upanje, da bodo njihovi stanovski kolegi začeli proučevati tudi druge za zdaj še divje rastline, ki imajo potencial, da se v prihodnjih letih znajdejo na oddelkih s sadjem in zelenjavo.
Preberite tudi:
6