Nedelja, 30. 9. 2018, 18.05
6 let, 2 meseca
Nesreča na svetovno znani stolpnici: dokaz, da je bil 11. september laž?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
8
Levo luknja, ki jo je letalo povzročilo v Empire State Buildingu, desno nekdanja najvišja stavba na svetu v plamenih.
Teroristični napad na nebotičnika Svetovnega trgovinskega centra (WTC) 11. septembra 2001 velja za eno od največjih katastrof v zgodovini ZDA, a je zaradi njegove odmevnosti marsikdo pozabil, da se je podoben incident enkrat že zgodil. Leta 1945 se je bombnik ameriške vojske zaletel v Empire State Building, eno od najbolj prepoznavnih stolpnic v New Yorku. Zakaj se ta ni podrla tako kot dvojčka WTC?
Bombnik B-25, eno od zavezniških zvezd druge svetovne vojne, je 28. julija 1945 pilotiral William F. Smith Jr., skupaj z dvema članoma posadke pa so bili iz vojaške baze Hanscom v zvezni državi Massachusetts namenjeni na približno 300 kilometrov oddaljeno letališče Laguardia v New Yorku.
Bombnik B-25 "Mitchell" na misiji med drugo svetovno vojno
Zaradi slabega vremena pilot Smith Jr. raje ni poskusil pristati na Laguardii, zato ga je kontrola poleta preusmerila na letališče Newark. Tamkajšnji kontrolor ga je opozoril, da je vidljivost zaradi goste megle praktično nična.
Pilot je zato malce zmanjšal višino poleta, a pri prečkanju Manhattna v New Yorku naredil usodno napako.
Ko je letel mimo Chryslerjeve stolpnice, je namesto v levo zavil v desno in na višini blizu 300 metrov trčil v območje med 78. in 80. nadstropjem nebotičnika Empire State Building, takrat najvišjega v New Yorku, v Združenih državah Amerike in tudi na svetu.
V steni Empire State Buildinga je po trku zazevala velika luknja. Fotografija prikazuje opazovalce posledic nesreče nekaj dni po trku.
V nesreči so umrli vsi trije člani posadke bombnika B-25, ob tem pa še 11 ljudi v zgradbi. Eden od motorjev letala je prodrl skozi 79. nadstropje stolpnice in pristal več kot 270 metrov nižje, na strehi bližnje zgradbe.
Ob trku bombnika z zgradbo se je vnel silovit požar, ki pa je bil tudi izjemno hitro pogašen, ognjeni zublji so v prostorih in na pročelju Empire State Buildinga vztrajali manj kot 45 minut.
Požar v 79. nadstropju Empire State Buildinga je še vedno najvišji v zgodovini, ki ga je gasilcem uspelo ukrotiti.
Nesreča bombnika je sicer spisala skoraj neverjetno zgodbo o preživetju: eno od dvigal je ob trku namreč strmoglavilo v globino in padalo več kot 75 nadstropij oziroma več kot 275 metrov.
Med ruševinami so reševalci nato našli preživelo upravljavko dvigala Betty Lou Oliver, ki je še vedno lastnica Guinnessovega rekorda za najgloblji preživet padec z dvigalom.
Empire State Building skupaj z anteno v višino meri 443 metrov. Med letoma 1931 in 1972, ko sta ga po višini prehitela dvojčka Svetovnega trgovinskega centra, je bil tudi najvišja stavba na svetu.
Zakaj so po usodnem 11. septembru 2001 nekateri znova začeli opozarjati na luknjo v steni Empire State Buildinga?
Nesreča, ki se je zgodila 28. julija 1945, je po terorističnem napadu na ZDA pred malce več kot 17 leti postala eden od glavnih argumentov tistih, ki verjamejo v slavno teorijo zarote, da napada na dvojčka Svetovnega trgovinskega centra niso izpeljali islamski skrajneži, temveč kar ameriška vlada sama, da bi tako upravičila začetek vojaških operacij na Bližnjem vzhodu.
Prav ta teden je po družbenem omrežju Facebook znova zaokrožila ta objava:
"Ali še vedno verjamete, da sta letali 11. septembra povzročili zrušitev nebotičnikov?" je zapisano ob fotografiji zevajoče luknje v 79. nadstropju stolpnice Empire State Building.
Logika je po mnenju tistih, ki so prepričani, da je bil teroristični napad na ZDA zrežiran in da so dvojčka Američani z eksplozivom zrušili sami, preprosta: velik nebotičnik se ne more kar tako podreti, če se vanj zaleti letalo.
Kaj bi bolelo bolj: če bi vas udaril petletni otrok ali profesionalni boksar?
Če bi uporabili zgoraj opisano sklepanje, ki je tudi temelj zgornje objave na Facebooku, bi lahko sklenili, da bi bila oba udarca enako boleča. A to seveda ne bi bilo res: udarec otroka bi mnogi čutili kot malo močnejše žgečkanje, udarec profesionalnega boksarja pa bi jim polomil rebra.
Podobno nesmiselna je neposredna primerjava trka bombnika B-25 v Empire State Building z napadom na dvojčka Svetovnega trgovinskega centra. To je nekaj razlogov, zakaj.
Velikost letal
Premer kril bombnika B-25, ki se je zaletel v Empire State Building, je meril okrog 20 metrov, letalo je bilo dolgo približno 16 metrov, največja teža polno naloženega B-25 pa je bila malce manj kot 16 ton.
V nesrečo vpleteni B-25 (na fotografiji med lanskim letalskim šovom v Avstriji) še zdaleč ni bil polno naložen, saj je v New York letel na misiji za transport osebja, kar pomeni, da ni prevažal bomb, na krovu pa so bili samo trije ljudje.
V teroristični napad 11. septembra 2001 sta bili medtem vpleteni potniški letali boeing 767-200 in boeing 767-200ER. Vsako je imelo 47,57-metrski premer kril, dolgo je bilo 48,5 metra, polno naloženo pa je lahko tehtalo kar 143 oziroma 179 ton. Na krovu obeh letal skupaj je bilo 156 ljudi.
Prazen boeing 767-200ER sicer tehta približno 9,3-krat toliko kot bombnik B-25.
Hitrost letal
Najvišja hitrost bombnika B-25 je bila 438 kilometrov na uro, v Empire State Building pa je po podatkih ameriške vojske 28. julija 1945 trčil bližje potovalni hitrosti, ki pa je bila okrog 370 kilometrov na uro. Zelo verjetno je letel še počasneje, saj je pilot zaradi približevanja letališču in goste megle moral upočasniti.
Boeinga 767-200 sta 11. septembra 2001 v dvojčka WTC trčila pri precej višji hitrosti. Prvo letalo se je v nebotičnik zaletelo z okrog 750 kilometri na uro, kar je potovalna hitrost boeinga 767-200, drugo, ki je južno stolpnico Svetovnega trgovinskega centra zadelo 17 minut pozneje, pa s hitrostjo blizu 950 kilometrov na uro.
Boeing 767-200ER prevoznika United Airlines dve leti pred trkom v južni stolp WTC.
Boeing 767-200ER, ki se je s hitrostjo 950 kilometrov na uro zaletel v južni nebotičnik WTC, bi imel prazen (tak tehta 82 ton) gibalno količino 21,1 milijona kilogram metrov na sekundo. Povsem prazen 8,8-tonski bombnik B-25, ki je treščil v Empire State Building, bi imel medtem gibalno količino 904 tisoč kilogram metrov na sekundo.
Silovitost trka praznega B-25 bi bila ob zanemarjenju drugih spremenljivk, kot so količina goriva, skupna teža letala, konstrukcija nebotičnika in kot, pod katerim se je letalo zaletelo, več kot 23-krat manjša kot silovitost trka praznega boeinga 767-200ER.
Groba ocena strokovnjakov za aeronavtiko je sicer, da se je ob trkih boeingov v WTC sprostilo od 60- do 100-krat toliko energije kot pri nesreči na severni steni Empire State Buildinga.
Količina in vrsta goriva
Bombnik B-25 je do približanja letališču v New Yorku porabil že precej goriva (imel ga je še blizu 3.600 litrov), visokooktanskega bencina, ki sicer gori zelo intenzivno, a še zdaleč ne tako kot okrog 38 tisoč litrov zelo eksplozivnega kerozina, ki ga je ob srečanju z WTC s sabo še vedno vozilo vsako od potniških letal boeing 767-200(ER).
Luknja v stolpnicah
Svetovni trgovinski center je bil grajen drugače, bolj sodobno kot precej trdnejši kamniti in betonski Empire State Building, ki je bil še poslopje "stare šole" newyorškega gradbeništva. Pisarniški prostori v WTC so bili veliko bolj odprti, v Empire State Buildingu pa so med posameznimi prostori tudi do 20 centimetrov debele kamnite stene.
Boeinga 767 sta skozi dvojčka zato dobesedno zaplužila in zaradi velikosti skozi več nadstropij naredila ogromni luknji, skozi kateri je lahko požar, ki se je vnel zaradi eksplozije kerozina, vlekel svež zrak. Zaradi odprtosti prostorov v WTC se je tudi veliko lažje vnela pisarniška oprema v več etažah in tako še podaljševala trajanje požara.
Gorivo Boeingov 767 velja za enega glavnih krivcev za zrušitev dvojčkov WTC, saj je s stekanjem in gorenjem po jaških dvigal obeh stolpnic jeklene stebre v podpornih stenah segrelo dovolj, da so popustili pod težo nebotičnikov, ki sta se nato zrušila. Zagovorniki teorije, da so ju zrušili Američani sami, že leta trdijo, da letalsko gorivo ne gori dovolj vroče, da bi lahko talilo jeklene stebre. A jeklu se pravzaprav ni treba staliti - da izgubi strukturno integriteto, je dovolj že, da se malce zmehča, to pa se lahko zgodi tudi pri bistveno nižji temperaturi od tališča.
Bombnik B-25 na severni steni Empire State Buildinga medtem tako zaradi trdnejše gradnje kot zaradi manjše skupne mase letala in nižje hitrosti v trenutku trka še zdaleč ni naredil takšne strukturne škode. Ker je s seboj vozil manj goriva, pa so gasilci požar, ki ga je povzročil, lahko tudi veliko lažje ukrotili.
Preberite tudi:
8