Nedelja, 7. 10. 2018, 18.00
6 let, 2 meseca
Sem prihajajo opazovat enega najnevarnejših morskih pojavov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,50
1
Fotografijo je 2. januarja 2011 posnel francoski fotograf Michel Griffon.
Najzahodnejši rt otoka Ré ob atlantski obali Francije je znan po tem, da je bila tam posneta najverjetneje najbolj prepoznavna fotografija zanimivega in tako za plavalce kot za plovila potencialno zelo nevarnega morskega pojava - tako imenovanega križastega morja. Kaj to je in kako nastane?
Morje ob zahodni obali Francije je na zgornji fotografiji videti kot šahovnica. To se je zgodilo zato, ker se na tem območju pod pravim kotom srečujejo morski valovi iz spreminjajočega se oziroma iz različnih vremenskih sistemov.
Križasto morje oziroma valovanje lahko nastane na dva načina. Izvira lahko iz enega vremenskega sistema, v katerem se smer vetra hitro obrne, zaradi česar se valovi začnejo ustvarjati pod drugačnim kotom.
Ko in če se ti valovi srečajo, se začnejo zaletavati in ustvarijo nevaren in zelo nepredvidljiv vzorec valovanja, ki traja, dokler se valovanje, ki je nastalo prej, ne umiri.
Do križanja lahko pride tudi ob srečanju dveh različnih valovanj, ki po morju prepotujeta večje razdalje in izvirata iz bolj oddaljenih vremenskih sistemov, kjer veter piha v različnih smereh.
Novejša fotografija podobnega pojava na isti lokaciji, ki je nastala aprila 2015 ...
Foto: Google Zemljevidi / Michel Holleman
... in še ena iz marca 2017:
Foto: Google Zemljevidi / Pascal Gérard
Čeprav je fotografij in videoposnetkov tovrstnega križanja valov razmeroma malo, pojav po podatkih evropske vesoljske agencije Esa tako na odprtem morju kot ob obalah ni redek in je najverjetneje tudi krivec za velik delež pomorskih incidentov in nesreč (vir).
Križasto morje je za plovila, tako ladje kot čolne, nevarno zato, ker ustvarja pogoje, v katerih je zelo težko ali pa celo nemogoče pluti na najbolj varen način - pravokotno glede na valove (vir). Bolj kot se val plovilu približa s strani, večja je nevarnost, da se plovilo prevrne, pa čeprav so valovi sicer razmeroma nizki.
Znanstveni instrumenti na krovu nemškega raziskovalnega ledolomilca Polarstern ("Polarna zvezda"), natančneje radarski sistem za zaznavanje jakosti valovanja, so 7. marca 2009 v južnem Atlantskem oceanu zabeležili dogodek sunkovitega drastičnega nagibanja ladje, ki je trajalo nekaj minut.
Nagib je bil dovolj velik, da so se morali člani posadke prijeti, da jih ne bi odneslo, ladijski inventar pa je zdrsnil na stran nagiba. Ladja je zašla tudi v območje intenzivne resonance. Posadko je premetavalo sem in tja, ranjenih je bilo pet ljudi.
Po ugotovitvah znanstvenikov je incident povzročilo prav križanje valov, ki so prihajali iz različnih smeri, oziroma tako imenovano križasto morje.
Preberite tudi:
1