Ko vas skrbi, kaj si bodo mislili drugi, cenzurirate najbolj zanimive ideje

"Vedno zavijam z očmi, ko oglaševalci omenijo 'kreativno revolucijo' poznih 50. in 60. let prejšnjega stoletja. Spominjajo se zlatih časov oglaševanja, ko so bile ideje odlične, oglaševalska industrija pa vznemirljiva. Ne razumejo pa, da se je poslovni svet v tem času izjemno spremenil. Če kreativne ideje niso več tako dobre, je to verjetno zaradi sistema in ne zaradi pomanjkanja talentov," v pogovoru pred dogodkom Sempl opozarja Dave Birss, ki je kot oglaševalski kreativec preživel 20 let, po nekaj letih zunaj oglaševanja pa ugotovil, da je bila večina njegovega razumevanja kreativnosti popolnoma napačna. 

V podjetjih so prisotni sloji (samo)zadostnosti, tako pri naročniku kot pri kreativni ekipi, kjer vsakdo poskuša kritizirati osebo nad sabo, opozarja Birss in dodaja, da ko "brief" končno pride do kreativcev, za kreativno razmišljanje ostane le malo prostora. "Končna rešitev je kreativna nesposobnost ducata ali več ljudi, ki stoji na poti med njimi in dejansko težavo."

 Star pes, novi triki? Če se potrudite, se lahko naučite novih stvari!

Birss je znan tudi po izzivu risanja z nerodnejšo roko, s katerim je preizkusil kreativnost v situaciji, ko so možgani prisiljeni risati z drugo roko, kot so navajeni. 

"Ljudje na začetku vedno rečejo 'Tega ne zmorem.' V poslu to ves čas poslušam. Še posebej pogosto pa slišim 'Oh, ne, jaz nisem kreativen.' Mislim, da je to samo len izgovor, ki ljudem preprečuje, da bi izkoristili svoje potenciale, in vodi do tega, da živijo skromno in neambiciozno. In to je zame resnično žalostno. Mislim, da bi se morali stalno učiti in premikati svoje meje."

Birss je s prijateljem mesec dni preizkušal risanje avtoportreta z "napačno" roko. "Moj prvi poskus je bil grozen. Prava sramota. Toda v tednu dni sem spoznal, da lahko z levo roko rišem že skoraj tako dobro kot z desno. Le dvakrat dlje je trajalo in linije so bile nekoliko vijugaste. Čez nekaj tednov pa se je ta nestabilnost zmanjšala in moje linije so bile bolj čiste. Do konca meseca sem že lahko samozavestno trdil, da lahko rišem z obema rokama."

"Možgani so presenetljivo prilagodljivi! Verjetno poznate angleški pregovor Starega psa ne morete naučiti novih trikov. Ljudje, ki niti niso tako stari, ga uporabljajo kot izgovor, da ne morejo nečesa spremeniti ali se naučiti kaj novega. Sam sem star pes. Pa se vedno trudim učiti nove stvari. Ker če se ne potrudite, da bi iz sebe naredili nekaj več, se zgodi prav nasprotno."

Birss sicer redno eksperimentira, to počne, ker se hoče učiti in ima rad pustolovščine. Ko komentira kreativnost medijev - delal je na radiu, televiziji in v oglaševalski industriji -, pravi: "V vseh treh panogah ljudje več kopirajo, kot pa ustvarjajo. Nekaj postane priljubljeno in številni ljudje se pač pridružijo večini in preizkusijo, kar je že bilo preizkušeno."

Sovražnik kreativnosti: strah

Dave Briss je razbijal pametne telefone z orodjem The Nudge in potem trdil, da je rešil kreativnost. Zakaj?

"Odvisni smo od naših naprav. To nam preprečuje, da bi si ustvarili prostor, v katerem lahko razmišljamo. Če mi ne verjamete, vas izzivam, da se mirno usedete in vidite, koliko časa bo minilo, preden vas zagrabi neustavljiva želja, da bi preverili svoj telefon. Kapo dol, če vam to uspe za več kot nekaj minut. Pri večini ljudi se ta močna želja pojavi že v nekaj sekundah. To je zato, ker dobimo odmerek dopamina vsakič, ko nekdo všečka, komentira ali retvita našo objavo. In po tej 'zadetosti' – ne glede na to, kako kratka je – močno hrepenimo."

Tehnologijo danes uporabljamo napačno in to vpliva na del našega procesa razmišljanja, je prepričan Briss.

Optimalno stanje, v katerem se porajajo nove ideje, je po njegovem tisto, ko nas briga za vse. "Največji ubijalec kreativnih idej je strah. Ko vas skrbi, kaj si bodo mislili drugi ljudje, cenzurirate najbolj zanimive ideje. Ko pa vas briga za vse, si dovolite svobodo, da sprejmete ideje, ki so prodorne, izvirne in neudobne. In v takšnem stanju hočete biti!"