Kakšne skrivnosti so zakopane v globokem spletu?

Težko je natančno izračunati, kako velik je globoki splet. Raziskovalci ocenjujejo, da splet, ki ga uporablja večina ljudi (brskalniki, novice, družbena omrežja, Wikipedia in podobno), predstavlja manj kot odstotek vsega svetovnega spleta. Ta namreč obsega na bilijone strani, ki jih večina ljudi ni nikoli videla in vključujejo vse od dolgočasne statistike do nezakonite trgovine s človeškimi organi.

Brskalniki ga ne dosežejo Čeprav globokega spleta ne poznamo dobro, je njegov koncept precej preprost. Spletni brskalniki, kot so Google, Yahoo in Bing, neprestano indeksirajo strani. Sledijo povezavam med stranmi, kot pajek, ki se sprehaja po svoji mreži. A s tem zajamejo le statične strani, kot je tale, ne pa tudi dinamičnih. Te na primer nastanejo, ko pošljete poizvedbo v spletno bazo podatkov.

Ko brskalnik pride do neke baze podatkov, ponavadi ne more doseči vsebine za iskalnim oknom. Prav tako ne zajame strani v zasebnih mrežah in strani, ki niso povezane z nobeno drugo. Vse našteto je del globokega spleta.

Velike baze podatkov in notranje mreže Kaj je torej shranjeno tam spodaj? Večino globokega spleta zavzemajo pomembni podatki. Poročilo iz leta 2001 (najboljše do zdaj) tako ocenjuje, da je približno 54 odstotkov vseh spletnih strani baz podatkov. Med največjimi na svetu so strani ameriške vesoljske agencije Nasa, uprave za oceane in ozračje ter pisarne za patente in zaščitene znamke, ki so vse javno dostopne. Razmeroma velik del predstavljajo tudi zasebne zbirke podatkov, za ogled katerih podjetja zaračunavajo pristopnine.

Okoli 13 odstotkov vseh spletnih strani je skritih na intranetih oziroma notranjih mrežah podjetij, univerz in drugih institucij. Tam najdemo notranje dokumente teh organizacij ali industrijske nadzorne plošče, prek katerih podjetja upravljajo proizvodne procese.

Črna luknja kriminala Potem pa je tu Tor, najtemnejši kot svetovnega spleta. Gre za zbirko skrivnih strani s končnico .onion, ki jih je mogoče doseči samo s posebno programsko opremo. Ljudje ga uporabljajo zato, da njihovih aktivnosti ni mogoče izslediti − Tor namreč neprestano preusmerja signal z enega računalnika na drugega.

Za anonimno spletno komunikacijo ga je leta 2002 razvil ameriški državni laboratorij za pomorske raziskave, danes pa ga v ta namen uporabljajo tudi politični disidenti. V zadnjem desetletju je Tor postal tudi spletni črni trg za preprodajo drog (najbolj razvpita stran je Silk Road), ukradenih kreditnih kartic, pornografije, piratskih vsebin in drugih prepovedanih stvari. Najamete lahko celo morilce.

Čeprav je globoki splet skrit pred očmi javnosti, pa postaja vse bolj gospodarsko pomemben. Vsak brskalnik, ki bi lahko hitro in natančno prečesal ves splet, bi bil tako izjemno uporaben za zbiranje podatkov, predvsem za podnebne in finančne raziskave. Takšne iskalnike zato že razvijajo na univerzah Stanford in Kalifornija, pa tudi v nekaterih zasebnih podjetjih.