Torek, 11. 3. 2014, 14.12
8 let, 6 mesecev
Kakšne skrivnosti so zakopane v globokem spletu?
Težko je natančno izračunati, kako velik je globoki splet. Raziskovalci ocenjujejo, da splet, ki ga uporablja večina ljudi (brskalniki, novice, družbena omrežja, Wikipedia in podobno), predstavlja manj kot odstotek vsega svetovnega spleta. Ta namreč obsega na bilijone strani, ki jih večina ljudi ni nikoli videla in vključujejo vse od dolgočasne statistike do nezakonite trgovine s človeškimi organi.
Ko brskalnik pride do neke baze podatkov, ponavadi ne more doseči vsebine za iskalnim oknom. Prav tako ne zajame strani v zasebnih mrežah in strani, ki niso povezane z nobeno drugo. Vse našteto je del globokega spleta.
Okoli 13 odstotkov vseh spletnih strani je skritih na intranetih oziroma notranjih mrežah podjetij, univerz in drugih institucij. Tam najdemo notranje dokumente teh organizacij ali industrijske nadzorne plošče, prek katerih podjetja upravljajo proizvodne procese.
Za anonimno spletno komunikacijo ga je leta 2002 razvil ameriški državni laboratorij za pomorske raziskave, danes pa ga v ta namen uporabljajo tudi politični disidenti. V zadnjem desetletju je Tor postal tudi spletni črni trg za preprodajo drog (najbolj razvpita stran je Silk Road), ukradenih kreditnih kartic, pornografije, piratskih vsebin in drugih prepovedanih stvari. Najamete lahko celo morilce.
Čeprav je globoki splet skrit pred očmi javnosti, pa postaja vse bolj gospodarsko pomemben. Vsak brskalnik, ki bi lahko hitro in natančno prečesal ves splet, bi bil tako izjemno uporaben za zbiranje podatkov, predvsem za podnebne in finančne raziskave. Takšne iskalnike zato že razvijajo na univerzah Stanford in Kalifornija, pa tudi v nekaterih zasebnih podjetjih.