Nedelja, 4. 12. 2016, 11.35
7 let, 1 mesec
Kaj je rekel tretji človek, ki je stopil na Luno, in zakaj
"Majhen korak za človeka, velik korak za človeštvo," so slavne besede, ki jih je kot prvi človek na Luni julija 1969 izrekel ameriški astronavt Neil Armstrong. "Jupiii!" pa je novembra 1969 vzkliknil Pete Conrad, ki je po Luni hodil kot tretji Zemljan. Je bil zelo vesel ali je bilo v ozadju še kaj drugega?
Pete Conrad je proti Luni kot član posadke misije Apollo 12 poletel 14. novembra 1969. Pet dni pozneje je kot tretji človek v zgodovini hodil po njenem površju.
Ob stiku njegovega astronavtskega čevlja s peskom Zemljinega naravnega satelita je zavpil "Jupiii!" in dodal, da je "bil za Neila (Armstronga, op. p.) prvi korak na Luni morda majhen, zanj pa je velik". Pete Conrad namreč ni bil med višjimi astronavti, pravzaprav je bil eden najnižjih - od glave do pet je meril samo 169 centimetrov.
Pete Conrad je ob prvem stiku z Luninim površjem izjavil tudi: "Uf, tole je pa mehko!"
"Jupiii!" se Conrad ni zadrl, ker bi bil zaradi hoje po Luni tako židane volje. Ne, pravi razlog za vzklik je bila stava z italijansko novinarko Oriano Fallaci.
Oriana Fallaci
Fallacijeva je po 20. juliju 1969, ko se je Lune dotaknil pristajalni modul misije Apollo 11 z Neilom Armstrongom na krovu, začela trditi, da si slavnih besed "Majhen korak za človeka, velik korak za človeštvo" Armstrong ni izmislil sam, temveč mu jih je na jezik položila ameriška vesoljska agencija Nasa.
Conrad je s Fallacijevo pred svojim poletom proti Luni stavil za 500 dolarjev, da imajo astronavti, ki imajo privilegij hoje po Luni (do zdaj jih je bilo dvanajst), vso pravico do lastne izbire besed.
Čeprav je italijanski novinarki dokazal nasprotno in dobil stavo, denarja nikoli ni videl, se je spominjal pozneje. Na tej fotografiji je Conrad (desno) v družbi slavnega filmskega producenta Davida Wolperja (sredina) in prvega človeka na Luni Neila Armstronga (levo).
Visoko izobražen, namazan z vsemi žavbami in "najljubši človek" Neila Armstronga
Ker je bil dislektik, so Petovi mami učitelji govorili, da je njen sin neinteligenten, a se ni dal in pri triindvajsetih z odličnimi ocenami diplomiral na znani ameriški univerzi Princeton (eni od osmih, ki sestavljajo prestižni cvet univerz Ivy League).
Pete Conrad po pristanku na Luni 19. novembra 1969. Ob ameriški je v Lunina tla zasadil tudi zastavico univerze Princeton.
Pete Conrad je nato postal vojaški pilot, sanjal pa je o delu astronavta. Lahko bi postal eden od svetovnih vesoljskih pionirjev, a prvega nabora za astronavte ameriške vesoljske agencije Nasa ni vzel dovolj resno.
Tako kot drugih 109 kandidatov za Merkurjevih sedem, prvo skupino ameriških astronavtov, ki so v sklopu misij Mercury (Merkur) v vesolje poleteli med letoma 1961 in 1963, je bil Conrad takrat podvržen številnim invazivnim zdravniškim preizkusom, a se jim je v nasprotju z drugimi kandidati uprl.
Med drugim je Pete Conrad (na fotografiji v času, ko je že bil astronavt) na mizi poveljnika zdravstvenega centra Nase pustil darilno škatlo s pentljo, v kateri je bilo njegovo blato, med psihološkim testom pa je zdravniku zabrusil, da je list papirja, ki je bil prazen, obrnil narobe.
Zaradi uporništva je bil Conrad izločen iz nabora astronavtov, je pa zraven prišel v drugem poskusu leta 1962.
Conrad je bil po mnenju sodelavcev eden najboljših pilotov med vsemi astronavti. Bil je poveljnik misij Gemini 5 in 11, Apollo 12 in pozneje še Skylab 2.
Posadka misije Apollo 12. Od leve proti desni: Charles 'Pete' Conrad, Richard Gordon in Alan Bean.
Pri zadnji misiji je Conrad načeloval prvi ekipi astronavtov, ki se je vkrcala na Skylab, ameriško prvo vesoljsko postajo. Obisk je bil nujen, saj je Skylab ob izstrelitvi v vesolje zaradi manjše nezgode ostal brez ščita, ki ga je varoval pred udarci mikrometeoritov.
Takratni predsednik ZDA Jimmy Carter je Conradu za zasluge pri popravilu Skylaba podelil medaljo časti, najvišje vojaško odlikovanje v ZDA.
Conrad je zaradi posledic prometne nesreče z motociklom umrl 8. julija 1999. Neil Armstrong je na njegovem pogrebu dejal, da je bil Pete Conrad najboljši mož, kar jih je poznal, in ena njegovih najljubših oseb.
Pete Conrad je nekoč dejal: "Če že ne moreš biti dober v tem, kar počneš, imej vsaj pisano osebnost." V gozdičku v spomin astronavtom, ki je del kompleksa Johnsonovega vesoljskega centra v ameriškem mestu Houston, je drevesce, posvečeno Conradu, zato vsak božič edino okrašeno z rdečimi in ne belimi lučkami.
Katere pa so bile prve besede drugega človeka na Luni?
21. julija 1969 je kot drugi človek na Luno za Neilom Armstrongom iz pristajalnega modula Apollo 11 stopil še astronavt Buzz Aldrin. Ko je stal še na lestvi in se spuščal proti Luninemu pesku, je izrekel slavni besedi "Čudovita praznina." Njegove dejanske prve besede ob stiku s površjem Lune pa je bil komentar pristanka, namenjen Neilu Armstrongu.
Buzz Aldrin morda ni postal prvi človek, ki je hodil po Luni, je bil pa prvi, ki je tam uriniral. V svoj skafander, seveda.
1