Četrtek, 10. 10. 2024, 22.02
1 mesec
Je to začetek konca za Google?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,71
Kot so v odzivu na novico, da naj bi pravosodje ZDA razmišljalo o ukazu korenite spremembe poslovanja ali celo razdelitvi družbe na več podjetij pojasnili v Googlu, se jim zdi ideja o tovrstnih spremembah radikalna.
Ministrstvo za pravosodje ZDA je po tem, ko je okrožno sodišče v ameriški zvezni prestolnici Washington že avgusta presodilo, da ima tehnološki velikan Google nezakonit monopol pri spletnem iskanju, ta teden napovedalo, da bo od podjetja zahtevalo temeljite spremembe v načinu poslovanja. Pretehtalo bo tudi možnost (prisilne) razdelitve podjetja Google na več samostojnih entitet. Če bi pristojni Googlu res naložili temeljite spremembe poslovanja ali celo delitev podjetja, bi to pomenilo izjemen preobrat v odnosu ameriških regulatorjev do tehnoloških podjetij. Odkar jim namreč pred dvema desetletjema ni uspelo razbiti Microsofta, so tehnološka podjetja večinoma pustili pri miru.
Kaj bi ameriško pravosodje lahko storilo z Googlom?
Predstavniki ameriške administracije so v sodni dokumentaciji zapisali, da je med strukturnimi spremembami, ki bi jih lahko zahtevali od Googla, odsvojitev operacijskega sistema Android za pametne telefone ali brskalnika Chrome. Gre za najbolj uporabljano mobilno platformo in najbolj priljubljeni spletni brskalnik na svetu.
Pravosodno ministrstvo bi se lahko zavzelo tudi za to, da se Googlu prepove sklepanje pogodb, skladno s katerimi za favoriziranje svojih iskalnih produktov tehnološkemu velikanu Apple vsako leto plača več deset milijard dolarjev.
Prav tako je na mizi zahteva, da mora Google svoje podatke o iskanjih nuditi na voljo tekmecem.
Kot so v odzivu na novico pojasnili v Googlu, se jim zdi ideja o tovrstnih spremembah radikalna. Poleg tega se je tehnološki velikan na avgustovsko sodbo pritožil. Iz podjetja so tedaj sporočili, da odločitev sodišča potrjuje njihov status najboljšega iskalnika. Prepričani so, da želijo oblasti preprečiti dostopnost iskalnika vsakomur.
Prisilne razdelitve megakorporacij v ZDA dvigujejo veliko prahu, a so le redko uspešne
Zadnji tovrstni veliki met je ameriškemu pravosodju uspel zdaj že davnega leta 1984, ko so v osem različnih podjetij razbili ameriško telekomunikacijsko družbo AT&T (American Telephone & Telegraph).
Verjetno najbolj znana prisilna razdelitev vseh časov se je medtem zgodila leta 1911, ko je na kar 34 podjetij razpadel naftni imperij Standard Oil, ki ga je ustanovil John D. Rockefeller, po nekaterih merilih najbogatejši človek vseh časov. Verjetno najbolj znano podjetje od vseh, na katera je razpadla naftna družba Standard Oil, je energetski velikan ExxonMobil.
Po daljšem zatišju se je kolesje ameriškega pravosodja, kar zadeva preudarjanje o morebitnih prisilnih razdelitvah ameriških tehnoloških megakorporacij, znova začelo vrteti pred štirimi leti. Konec julija 2020 so se morali pred ameriškim kongresom na maratonskem zaslišanju o monopolnih praksah zagovarjati izvršilni direktorji štirih tehnoloških velikanov. Amazon je zastopal zdaj že nekdanji direktor Jeff Bezos (zgoraj levo – leta 2021 ga je zamenjal Andy Jassy), Apple Tim Cook (zgoraj desno), Facebook (zdaj Meta) Mark Zuckerberg (spodaj levo), Google pa Sundar Pichai (spodaj desno).
Leta 2020 se je sicer govorilo predvsem o morebitnem razbitju Facebooka, ki ga je FTC, ameriška zvezna trgovinska komisija, preiskovala zaradi domnevno monopolnega položaja, ki naj bi ga Facebook ustvaril s prevzemom platforme Instagram in aplikacije za sporočanje WhatsApp. Zgodilo se ni nič, Facebook pa se je oktobra 2021 prestrukturiral v podjetje Meta.
Eden najodmevnejših novejših poskusov korporativne razdelitve, bil je sicer neuspešen, se je medtem začel leta 1998, ko se je pod drobnogledom ameriških oblasti znašel Microsoft, takrat najvrednejše podjetje na svetu.
Microsoft, ki ga je takrat še vodil njegov ustanovitelj Bill Gates, se je na udaru znašel zato, ker naj bi monopol na trgu osebnih računalnikov ustvaril s svojim operacijskim sistemom Windows in programsko opremo, v prvi vrsti spletnim brskalnikom Internet Explorer.
Sodišče je junija 2000 odločilo, da se mora Microsoft razdeliti v dve podjetji. Eno bi tržilo operacijski sistem Windows, drugo pa programsko opremo.
Bill Gates, takratni de facto šef Microsofta, je bil na zaslišanjih ameriškega pravosodja po poznejših navedbah prič težaven sogovorec, saj se je izmikal vprašanjem tožilcev in jih dražil s prošnjami za definicijo najpreprostejših besed, ki so jih tožilci uporabili v svojih vprašanjih.
Microsoft se je na odločitev sodnika Thomasa Penfielda Jacksona pritožil in novembra 2001 s pravosodnim ministrstvom ZDA sklenil dogovor, da bo z drugimi računalniškimi podjetji delil aplikacijske vmesnike (API) za razvoj programov za platformo Windows.
Mnogi predstavniki industrije so takrat menili, da to sploh ni bila nobena kazen za Microsoft. Kritik je bilo sicer deležno tudi ameriško pravosodje, saj so nekateri menili, da sodni pregon podjetja v industriji, ki je bila do takrat razmeroma neregulirana, postavlja nevaren zgled.
